Športni navdušenec je postal slatinska legenda
DVANAJST let že svečana ljudska akademija vsako leto skrbno izbere slatinsko legendo, nekoga, ki je v Rogaški Slatini pustil neizbrisen pečat na različnih področjih delovanja. Letos je bil za 12. slatinsko legendo razglašen Leopold Poldi
Kores, dolgoletni učitelj telesne vzgoje, vrhunski nogometaš in pozneje trener ter poveljnik Teritorialne obrambe v takratni občini Šmarje pri Jelšah. Zadnjih šest let pa akademija vedno podeli tudi naziv legenda posthumno in tega si je letos prislužil Stipe Pešić, ki je umrl pred tremi leti, zato je priznanje v njegovem imenu prevzela njegova hči Zora Tabak. Zanimivo pa je, da sta se tako letošnji dobitnik naziva kot pokojni Pešić dobro poznala, prijateljevala in na športnem področju sodelovala ter pustila neizbrisen pečat. Leopold Poldi Kores je športu, v prvi vrsti nogometu, zvest še danes, saj igra v veteranski ekipi 70+. Kot majorju in komandantu Teritorialne obrambe občine Šmarje pri Jelšah mu je za vedno ostalo v spominu tudi leto 1990, ko ni spoštoval ukaza, da preda vse orožje v skladišče JLA, zaradi česar je bil klican na zagovor k takratnemu polkovniku, ki mu je povedal, da ga enostavno ne bodo dali, zaradi česar mu je pretila celo zaporna kazen. A se ni dal prepričati, zato so še isti dan orožje tudi fizično zavarovali in ga pozneje premestili na skrivne lokacije. Kores rad poudarja, kako pomembna je bila takrat povezanost med vsemi akterji, ki so požrtvovalno sodelovali. »Vsakdo je prispeval kamenček v mozaik osamosvojitvene vojne,« pravi danes major Kores, ki že uživa v zasluženem pokoju, poleg žene Majde pa mu družbo delajo tudi sin in hčerka ter tri vnukinje. MOJCA MAROT
Športu je zvest še danes.