Antonija Fras upihnila 10
Rojena Istranka je obkrožila vso državo, svoj mir je našla ob reki Muri
slovesno in veselo je bilo v začetku tedna v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona.
Sostanovalci ter zaposleni na čelu z direktorico dr. Suzano Bračič Arcet in predstavnico glavnega lastnika, občine Gornja Radgona Janjo Osojnik, so še vedno čili in kar zdravi Antoniji Fras predali šopke in darilca ter ji voščili za 102. rojstni dan! Za čudovito rojstnodnevno torto je poskrbela Andreja iz domske kuhinje, za posebno darilce in tekoči del praznovanja pa Tatjana, za katero slavljenka, Ljubljančanka, ki jo sostanovalci kličejo Tončka, pravi, da bi bilo brez nje in tudi drugih sodelavk in sodelavcev vse skupaj bistveno težje. Ob čestitkah Antoniji Fras je Bračič Arcetova vsem stanovalcem doma in sodelavcem zaželela, da se ne bi več ponovil napad koronavirusa ter da bi bili vsi zadovoljni in zdravi. Svoje so slovesnosti dodali tudi pevke in pevci domskega pevskega zbora, tako da je bila zabava res na vrhuncu. Slavljenka nam je povedala, da ni posebnega recepta za dolgo in zadovoljno življenje. »Skromnost, ljubezen, razumevanje, toleranca in dober mož, kot sem ga imela. Pri hrani nič izbirčnosti, predvsem pa domače jedi, ki se jim mnogi izogibljejo,« pravi Tončka in dodaja, kako ji je čudovito v domu, med zaposlenimi in sostanovalci: »Nikoli več ga ne bi zamenjala za kaj drugega.« Že dan pred proslavo v DSO, ko so sin Erik, ki živi na Noričkem Vrhu, streljaj od Gornje Radgone, in vnukinje iz Ljubljane slavljenko odpeljali na obisk in žur med domačimi, smo izvedeli, da je Tončka prepotovala vso Slovenijo, na jesen življenja pa svoj mir našla v bližini sina in njegove družine, tik ob reki Muri. Rodila se je 4. julija 1919 v Žminju v hrvaškem delu Istre, a so se starši že po nekaj mesecih preselili v Kamnico oz. Rošpoh pri Mariboru. Na Štajerskem se je šolala, nekaj časa je bila zaposlena pri mariborski Svili.
Leta 1940 se je poročila z izbrancem, mizarskim mojstrom Francem, s katerim je najprej živela na Pobrežju v Mariboru, kjer sta dobila tri otroke, od katerih živi le še Erik; mož je umrl 1987. Leta 1954 se je družina preselila v Piran, od koder so se šest let pozneje preselili v Ljubljano, kjer je Antonija živela kar 60 let, od 1960. do februarja 2020, ko se je počutila osa