Rojstni dan julija
Ravno prav posebna torta je narejena iz ljubezni, sreče in hvaležnosti ter še nekaj sestavin, da to držijo skupaj
e bi izbirala, v katerem letnem času bi imela rojstni dan, bi bilo to vsekakor poletje. Zavidala sem prijateljicam, ki so jim prirejali vrtne zabave z baloni, piknik ob reki ali pripravili vsaj košaro sendvičev, ki smo jih pojedli med lovljenjem po dvorišču. Moja obletnica pade v hladen oktober, ki že tone v sivo jesen, zato sem o praznovanju na prostem kot v filmu lahko le sanjala. Ko minevajo leta in nisem več otrok, poln pričakovanja vsaj majhnega čudeža, sem dobila rojstni dan sredi vročega poletja, vendar tokrat v vlogi mame. Šment, ni se mi zdelo več tako privlačno. Trop otrok, ki jih moraš imeti na očeh, ko plezajo po drevesih, medtem ko ose obletavajo kozarce s sladko pijačo, je bil precejšen izziv. Bližina vode je bila prijetna, odgovornost še večja. Želja, da bi praznovali v adrenalinskem parku, je zahtevala nekaj nemirnih noči, ko sem se premetavala ob najhujših možnih prizorih. Predlog, da bi se odpeljali s čolni navzdol po reki, nekje na divje taborili in zakurili ogenj, je bil takoj zavrnjen na veliko razočaranje slavljenke. Trapasto je imeti rojstni dan poleti, sem slišala. Strinjam se, kar neprimeren termin, recimo kakšne sendviče naj pripravim, da bodo zdržali nekaj ur otroške razposajenosti in to pri tridesetih stopinjah v senci? In seveda najhujše, kako na travnik sredi arboretuma dostaviti popolno torto? Brez torte enostavno ni rojstnega dneva. Po možnosti naj bo brez glutena, masla, jajc in mleka, da bo za vse povabljene. Ko sem s torto malo zamujala, me je neki mulc ves zadihan in rdeč v obraz (preveč na soncu?) vprašal, kdaj bo rojstni dan, saj ni bilo nikjer videti ne krožničkov ne vilic. Še ne. Čas ima krasno lastnost, da mineva, zato se vse spremeni v nekaj drugega. Celo stoletna drevesa, pod
katerimi sem kot otrok hrepenela, da bi tudi jaz imela rojstni dan poleti, so požagali ali vsaj obglavili. Srednjeveško mesto iz mojega otroštva je podobno oskubljeni kuri, ki jo je v svoje kremplje dobila lisica in nato spustila. Glede rojstnih dni pa imam zdaj dva, poznojesenskega in vročepoletnega. Hana za oba dneva peče torte, ker zna to bistveno bolje od mene. Včerajšnja je bila spet presežek iz domače pekarne. Lahka, sočna, ravno prav posebna. Na videz presna, ampak ni. Brez sladkorja, brez kokosove maščobe ali kakavovega masla, nič moke, masla, jajc. Veganska in brez glutena. Iz česa je potem ta torta? Iz same ljubezni, sreče in hvaležnosti ter še par sestavin, da to držijo skupaj. Pa vse najboljše tistim, ki praznujete poleti.