V prostitucijo silili 413 deklet
Začeli soditi razvpitemu poslovnežu Sergeju Racmanu in še 13 pajdašem
KOPER • Na koprskem okrožnem sodišču se je začela glavna obravnava zaradi zlorabe prostitucije v klubu Marina pri Ajševici, pri kateri naj bi prvoobtoženi Sergej Racman, Dejan Šurbek,
Jože Kojc, Vesna Ternovec in družba Cratos, združeni v hudodelsko združbo skupaj z receptorkami, tamkajšnjim taksistom, računovodkinjo in vodjo varnostnikov, izkoristili najmanj 413 predvsem romunskih deklet. Obtožnica jim očita, da so Racman s stalnim prebivališčem na Záhradnícki 74 v Bratislavi na Slovaškem, ki je trenutno edini v priporu, ter soobtoženi na premišljen in sofisticiran način, pod krinko gospodarske dejavnosti, med 1. avgustom 2014 in 23. januarjem 2019 kot člani hudodelske združbe sodelovali pri prostituciji drugih oseb v nočnem klubu Marina, ki je od avgusta 214 delovala v okviru družbe Cratos, d. o. o., katerega prava dejavnost se je prikrivala z oglaševanjem spa in wellness storitev, dejansko pa da je šlo za lokal, kjer se je izvajala prostitucija pod pogoji, ki so jih določili 55-letni Racman, 37-letni Šurbek, 52-letni Kojc in 53-letna Ternovčeva, ki so hkrati organizirali in vodili prostitucijo. Pogoji pa so bili, da so delež od ponujanja spolnih storitev dekleta izročala na način, da so morala plačati vstopnino 70 evrov, tudi če tisti dan oziroma noč strank niso imela. Morale da so biti prisotne ves čas delovanja kluba, vsaj po 12 ur, v nasprotnem pa so bila kaznovana s prepovedjo vstopa v Marino. Obtoženi naj bi jim določili čas in ceno za seks, za pol ure naj bi bila cena 70 evrov, za polno uro 140. S takimi pogoji so nad dekleti vzpostavili odnos popolne podrejenosti in poslušnosti, v prostitucijo pa so dekleta privolila zaradi slabe
70
evrov so računale za pol ure seksa.
ekonomske situacije, saj so v tem videle edino možnost za preživljanje. Klub je obiskalo najmanj 148.935 moških obiskovalcev, ki so za vstop plačali od 60 do 85 evrov. Občasno so v Marini prespali, kar je ženske stalo 25 evrov, moške 80, s tem pa da si je družba Cratos pridobila protipravne premoženjske koristi v znesku najmanj 21 milijonov 288 tisoč evrov. Racman je po trditvah tožilstva priskrbel denar za delovanje kluba, potem pa je četverica organizirala, vodila in nadzirala prostitucijo, da bi si pridobili protipravno premoženje.
Vedel za prostitucijo Nekdanji ubežnik, ki so ga v Kanadi prijeli tamkajšnji policisti in ga izročili Sloveniji, je v svojem zagovoru poudaril, da se ukvarja z investicijami in ne upravljanjem podjetij ter da je bila Marina le ena od njegovih investicij. »Stari objekt, v katerem je bila Marina, se je sprva obnovil (ta sredstva da je priskrbel Racman, op. p.),
po dveh letih in pol je imela Marina željo odkupiti objekt, jaz sem priskrbel upravitelja,« je navedel o tem, da je bil tako le dvakrat vpleten v klub, ni pa nadzoroval
prihodkov, stroškov podjetja Cratos, imel kontrole nad obiskovalci ali drugo. »Za investicijo pri Marini sem se odločil po skrbnem premisleku, na podlagi številnih posvetovanj s pravniki in
zagotovil, da je taka zadeva zakonita.« Klub je ponujal erotično vzdušje in intimo, vedel je, da je v klubu prostitucija, a da ni bilo nikakršnega izkoriščanja,
vsi gostje da so tja prihajali prostovoljno, kaj se je med njimi dogajalo, pa je bilo prav tako prostovoljno, se je zagovarjal Racman. »Vse je bilo zakonito, sicer ne bi šel v tako investicijo.«
Izpostavil je, da so bili zaslužki z naslova vstopnin za pogostitev hrane in pijače, masaže in spaja, zato se mu je to zdelo zakonito. »Kontroliral sem le filmske vstopnice (v ponudbi je bilo predvajanje filmov z erotično vsebino, na vstopnici pa je pisalo kino, op. p.), a o operativnem delovanju nisem vedel nič. Z vstopnino so bili zagotovljeni dohodki, kar je bil tudi namen.« Obtožnico je v svojem zagovoru označil za fantazijski konstrukt Specializiranega državnega tožilstva (SDT). »Morda gre za načrtno sodelovanje konkurence kluba ter SDT in NPU (Nacionalni preiskovalni urad, op. p.),« je razmišljal. Tudi Šurbek, Kojc in Ternovčeva so vse očitke zavrnili in se strinjali, da tožilstvo nima nikakršnih dokazov o izkoriščanju, da gre za izmišljene zgodbe policije in tožilstva, saj so domnevno izkoriščena dekleta živela luksuzno, niso bila uboga, v klub pa so se rada vračala.« Tudi Ternovčeva, nekdanja direktorica in prokuristka družbe, je zanikala, da bi se v klubu dogajalo kar koli nezakonitega, pa je bila v klubu vsak dan: »Bilo je veselo, sproščeno, gostje so bili navdušeni, vsi so dobili, kar so hoteli.«