Iz tedna v teden v lov za mejniki
Đoković se je po Wimbledonu izenačil s Federerjem in Nadalom Aljaž Bedene na testiranju pozitiven, namesto poti v Hamburg je ostal doma
LJUBLJANA • Če bi se ozrli k dosedanjemu scenariju teniškega leta 2021, kakšnih posebej vidnih sprememb, vključno z zadnjim wimbledonskim spektaklom, ne bi zaznali. S slovenskega zornega kota je bil seveda silno razveseljiv dosežek Tamare
Zidanšek, ki se je na drugem turnirju sezone za grand slam v Parizu prebila v prestižno polfinalno druščino, na svetovnem vrhu pa ni sprememb: zlasti
Novak Đoković iz tedna v teden potrjuje svojo premoč in tako je tudi v wibledonskem finalu ugnal Italijana Mattea
Berrettinija. Ko je Pete Sampras v New
Yorku pred 19 leti osvojil svoj 14. naslov zmagovalca na turnirjih za grand slam, ni bilo junaka, ki bi si upal napovedati, da pravzaprav ne bo minilo prav dolgo in bodo ob teniških mrežah že razpredali o novih mejnikih. Toda nato je na sceno stopil švicarski čarodej Roger Federer, za njim je zlasti z dih jemajočimi predstavami na peščeni podlagi zmage kot gobe po dežju pobiral Rafael Nadal, povsem novo poglavje pa zdaj nadaljuje vodilni srbski športnik Novak Đoković. In pri 20 pokalih iz Melbourna, Pariza, Londona in New Yorka še zdaleč ne namerava odnehati. Zdaj se je izenačil z omenjenima Švicarjem in Špancem, v tem koledarskem letu je na dosedanjih treh turnirjih
– sledi le še NY, od 30. avgusta do 12. septembra – nepremagljiv. »Ne bom ničesar napovedal, kako bo v prihodnje, želim si le še naprej osvajati lovorike. Teh sem vedno znova lačen. O njih sem razmišljal že kot otrok, ko sem si jih izdeloval iz lepenke, zdaj si željo uresničujem na pravih igriščih,« je ob zmagovitem slovesu z Wimbledona poudaril 34-letnik in ob namigu, če je zdaj že najboljši teniški igralec, kar jih je kdaj bilo, umirjeno dejal: »Te ocene prepuščam drugim. Sicer pa je zelo težko primerjati različna teniška obdobja med seboj.«
Hrepeni po olimpijskem zlatu Na dlani je le, da se je z 20 lovorikami omenjenega prestižnega razreda turnirjev izenačil s Federerjem in Nadalom, v primeru zmage v New Yorku pa bi postal tretji v bogati teniški zgodovini z vsemi štirimi lovorikami turnirjev grand slam v enem koledarskem letu – doslej se je to posrečilo le Donu Budgeu
leta 1938 ter Rodu Laverju
v letih 1962 in 1969. Tako že razmišlja tako o New Yorku kot tudi novih mejnikih. Kot kaže, ima pač v bližnji prihodnosti realne možnosti, da na vrhu te večne lestvice uide velikima tekmecema ter se loti še absolutnega vrstnega reda – torej tako v moški konkurenci kot tudi ženski. Največ teh zmag ima namreč Margaret Court
(24), sledita ji Serena Williams (23) in Steffi Graf (22). Toda še pred naslednjim izzivom v ZDA si Đoković zdaj tudi javno zastavlja uganko o (ne)udeležbi na olimpijskih igrah. Hrepeni po tej zlati kolajni, ki je v svoji zakladnici še nima, obenem je previden zaradi pandemije, zavoljo katere so nekateri teniški zvezdniki že odpovedali prihod v Tokio. In tam zagotovo tudi ne bo našega udarnega aduta Aljaža Bedeneta, ki bi sicer moral biti zdaj v Hamburgu, pa je po vrnitvi iz Londona prisilno ostal doma. Test koronavirusa je bil pri njem pozitiven.