Koncertno poletje?
V torkovo jutro sem se zbudil z radijsko odda- jo na Valu 202 (za zamudnike je na voljo na njihovi spletni strani), v kateri sta v Nebulozah razpravljala spraševalec Miha Šalehar in gost, ki je v tem primeru po naključju tudi moj sorodnik, glasbenik Tadej Košir. Tema pogovora je bil položaj glasbenikov in koncertov, ki so po več kot letu dni bolj in manj smiselnih ukrepov za zajezitev epidemije ponovno v polnem zamahu. Vsaj tako se zdi. Poletje je tu. Ljudje s(m)o se sprostili in krvavo pogrešamo druženja, glasbo, kulturo. A kaj ko nas spet strašijo, da za ovinkom že čaka novi val in da je nova (bojda še bolj nalezljiva) različica virusa praktično že tu, tudi v naših krajih. Sedi in čaka. Kot smo v teh vrsticah v pretekli sezoni karanten, ukrepov in izolacij že omenili, so se morali številni glasbeniki (in širše tudi kulturniki, a tokrat se bomo osredotočili zgolj na koncertno panogo) prekvalificirati in svoj poklic, ki ga mnogi še danes krivično označujejo za hobi, zamenjati za drugo obrt, takšno, za katero niso bili poklicani na svet, takšno, ki jim ni pisana na kožo, takšno, za katero se niso šolali in urili, a v tem trenutku takšno, ki jim bo prinesla kruh, da bodo lahko poravnali življenjske stroške (položnice, najemnine in druge obveznosti). Kot smo lahko slišali v nekaj zanimivih uličnih anketah, ki so merile javno mnenje, še vedno mnogi mislijo, da so glasbeniki v času, ko jim je vlada z ukrepi onemogočila delo, pač ustvarjali in pridobivali nove navdihe. To je, seveda, napačna predpostavka, saj je glavni vir prihodkov velike večine glasbenikov prav koncertna obrt. Od slednje živijo tudi drugi, ne zgolj nastopajoči, zato v tem primeru ne smemo pozabiti niti na širšo koncertniško družino, ki vključuje postavljavce odrov, lučkarje, oblikovalce zvoka in številne druge.
Miha in Tadej sta se pogovarjala tudi o tem, na kakšen način ljudje, torej odjemalci glasbe, poslušalci (oboževalci, fani, če želite), mislijo, da pomagajo glasbenikom v teh za njih nič kaj rožnatih časih. Številni so mnenja, da je dovolj, če delijo njihovo glasbo na družabnih omrežjih, saj služijo z ogledi na portalu youtube. Žal je Slovenija edina država v Evropi, ki nima urejenih pravil glede izplačevanja avtorskih pravic na tem največjem svetovnem videoportalu. Kaj pa spletne streaming platforme, ki jih imamo na telefone naložene domala vsi in ki so v zadnjih letih skoraj povsem zamenjale cedeje, plošče in druge oblike glasbenih predvajalnikov? Tudi te zaradi pri nas še vedno precej neurejenega področja predstavljajo precej majhen odstotek zaslužka avtorjev glasbe.
Govorimo zgolj o nekaj odstotkih, tudi pri najbolj plodnih avtorjih. Kolektivni organizaciji, ki izplačujeta tantieme, Sazas (za avtorje) in IPF (za izvajalce), sta poleg koncertov za slovenske glasbenike še edina relevantna vira zaslužka. Tam pa, razumljivo, prednjačijo plodnejši avtorji in izvajalci, ki imajo širši opus.
A ne glede na vse je glasbeni svet v teh dneh zajel val optimizma. Po dobrem letu v umetni komi so se glasbeniki vrnili na odre. V teh dneh smo lahko brali, da je bilo v Novem Sadu na največjem festivalu na Balkanu kar 40.000 ljudi na večer. Kar je sicer 15.000 manj kot pred pandemijo, a vseeno gre za spodbudne številke, saj je srbski Exit, ki je
Komaj so glasbeniki ponovno naoljili svoje inštrumente, že se nad njihov sektor ponovno zgrinjajo črni oblaki.
potekal med 8. in 11. julijem, nekakšen testni eksperiment (poligon) za vse druge večje festivale, ki se bodo ali ne bodo zgodili v prihodnjih tednih in mesecih. Organizatorji festivalov v Veliki Britaniji so denimo prav včeraj opozorili na nevzdržna pravila samoizolacije. Izpostavili so, da lahko pravila njihovo osebje prisilijo v to, da izbrišejo aplikacijo za sledenje britanskega nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS). Vlado so zato pozvali, naj pravila spremeni, saj jim ta že povzročajo kadrovske težave. Zelo verjetno je, da bodo ljudje aplikacijo, ki še vedno ni prilagojena, enostavno izključili.
To pa ni edina težava. Generalni direktor Združenja neodvisnih festivalov (AIF) Paul Reed je dejal, da tudi če umaknejo pravila samoizolacije za popolnoma cepljene, bodo ostali problemi za festivalsko osebje, saj večini še ni bil ponujen drugi odmerek cepiva. »Težava je, da, ne glede na zahteve po testih in sledenju, ob udeležbi na dogodkih osebju lahko aplikacija zabrni. To pomeni, da bo mlajše, še ne dvakrat cepljeno osebje na festivalu moralo v samoizolacijo tudi po 16. avgustu,« je poudaril Reed. Po njegovih besedah lahko to močno vpliva na delovanje letošnjih festivalov, prav tako pa so že prejeli poročila izvajalcev in upravljavcev prizorišč, ki so morali dela prekiniti zaradi pravil samoizolacije. Njegovo mnenje delijo tudi številni drugi organizatorji festivalov in klubov, ki že opozarjajo, da trenutne razmere vodijo v nevzdržen pritisk na glasbeni sektor, saj se bo moralo začasno zapreti ogromno prizorišč, in to prav v poletnem času.
Komaj so glasbeniki ponovno naoljili svoje inštrumente, že se nad njihov sektor ponovno zgrinjajo črni oblaki. Podprete jih lahko tako, da kupite kakšen njihov izdelek ... všečki in delitve na facebooku žal ne bodo pripomogli k plačevanju položnic.