Rastlinojedi velikan
Mamuti so ledenodobni sorodniki slonov, z Zemlje so jih izbrisale podnebne spremembe
tevilne živali so nekoč poseljevale naš planet, nekatere so se prilagodile neštetim spremembam, druge so izumrle, tudi mamuti, velike kosmate živali z dolgimi rilci in ukrivljenimi rogovi. Izginili so med zadnjo ledeno dobo in prav v tej, risanki seveda, se otroci, če že ne prej, srečajo z mamuti.
So sorodniki današnjih slonov, in tako kot so zdaj iskani njihovi okli, so nekoč prav tako zaradi oklov lovili mamute, no, pa tudi zaradi hrane, čeprav so bili zaradi svoje velikosti pravzaprav nevarni za lov. Mamut je poskrbel tudi za zabavo nekdanjih prebivalcev Zemlje, natančneje glasbo: iz njegovih kosti so izrezljali piščali. Čeprav beseda mamut predstavlja nekaj velikega, so bili približno enake velikosti kot današnji afriški sloni: do ramena so merili okoli tri metre, težki so bili okoli osem ton. Imeli so majhne uhlje in dolge, navzgor ukrivljene okle, z njimi so se borili in kopali po globokem snegu; samci so imeli tudi tri metre dolge okle, na podlagi teh pa strokovnjaki določijo starost živali v času smrti. Bili so rastlinojede živali, jedli so večinoma travo, listje, grmičevje; pred mrazom jih je varovala dolga in gosta rdečkasto rjava dlaka, živeli so od 60 do 80 let. Sodeč po fosilnih ostankih, so v Evropi živeli še pred 10.000 leti, manjša populacija je na Aljaski živela do okoli leta 3750 pred našim štetjem; nekateri strokovnjaki menijo, da so jih iztrebili ljudje z lovom, drugi krivijo podnebne spremembe: postalo je topleje in spremenila se je preskrba s hrano. Živeli so skoraj na vseh celinah, o tem pričajo izkopani fosili, tudi po zdajšnji Sloveniji so nekoč lomastili: skoraj popolno okostje orjaškega mamuta so izkopali v Nevljici ob vznožju Kamniških Alp, razstavljeno je v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju in je njegov prepoznavni znak.