Digitalna apokalipsa Na eks
V ponedeljek se je okoli pete ure zvečer za približno šest ur ustavil svet. Vsaj tako je bilo videti na prvi pogled. Mobilne aplikacije najbolj priljubljenih družabnih omrežij (če ne štejemo tiktoka in twitterja) so mrknile.
Facebook, instagram in whatsapp, vse v lasti
korporacije prvoomenjenega, so namreč prenehali delovati. Uporabnice in uporabniki, ki jih je skupaj po svetu že več kot šest milijard, so
zmedeno osveževali svoje zaslone na pametnih telefonih in tablicah, novice in objave pa se kar niso in niso želele posodobiti. Tako nekako je videti apokalipsa v digitalni dobi, si je najbrž mislil marsikdo, obenem pa se je lahko vsak, tudi tisti, ki meni, da je proti temu imun,
soočil s svojo lastno odvisnostjo od sodobne tehnologije. Svet je kar naenkrat obstal. Začela so se vrstiti (znotraj telefonskega omrežja še delujoča) SMS-sporočila v slogu »A tebi dela facebook?« in pa »Zakaj jaz ne vidim novih fotk na instagramu?« kot da bi šlo za eksistencialni problem.
Spletni koncern Facebook je kot razlog za doslej največji in najdlje trajajoči izpad navedel težave, povezane s spremembami konfiguracije strežnikov. Podjetje se je v piarovskem slogu opravičilo za izpad in se zahvalilo uporabnikom za potrpežljivost. Uradno poročilo pravi, da so se izpadi začeli v ponedeljek okoli 17.40 po srednjeevropskem času, odpravili pa so jih okrog 2. ure zjutraj (obnova storitev je potekala postopoma). Pri Facebooku so po več ur nedelovanja aplikacij sporočil zgolj, da imajo nekateri uporabniki težave z dostopom do aplikacije facebook in da delajo na obnovi storitev. Izpad pa je bil tudi na notranjem omrežju, ki ga uporabljajo le zaposleni pri podjetju. Mnogi tem pojasnilom niso verjeli in so nedelovanje največjega družabnega omrežja, ki je postalo tudi najučinkovitejše orodje za komunikacijo glede družbenopolitičnih aktivnosti, kot so protestni shodi, hiteli povezovati »cenzuro« z (začasnim) vladnim odlokom o omejitvi gibanja včeraj in danes. Slednjega je vlada na predlog notranjega ministra Aleša Hojsa aktivirala za 48 ur, in sicer za potrebe preprečitve protesta proti pogoju PCT, ki se običajno odvije sredi tedna v Ljubljani. Organizatorji protesta so vladno prepoved označili za nezakonito in protiustavno in napovedali tožbo na upravnem sodišču, ki bo moralo o zadevi odločati prednostno. Aktivacija 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih v policiji, ki slednji omogoča omejitev ali prepoved gibanja na določenem območju ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda, se je zgodila prvič v zgodovini samostojne Slovenije.
A izpad Facebookovih aplikacij na »veliko žalost« teoretikov zarot pa tudi tistih, ki jih zaradi trenutnih razmer v državi represivni ukrepi in cenzura sploh ne presenečajo več, se ni zgodil zgolj v Sloveniji, temveč po vsem svetu. A tudi globalno so se začela ugibanja, kako je mogoče, da tako velik koncern, pravzaprav eno od najvplivnejših (če ne celo najvplivnejše) podjetij na svetu, ne more odpraviti neke tehnične težave dobrih šest ur. Že pred tem je imel Facebook težave zaradi razkritij žvižgačice Frances Haugen, ki je časopisu Wall Street Journal predala nekatere interne dokumente, ki dokazujejo, da se je vodstvo podjetja zavedalo škode, ki jih povzročajo njihovi produkti in odločitve. Haugenova je to v nedeljo pove
Spletni koncern Facebook je kot razlog za doslej največji in najdlje trajajoči izpad navedel težave, povezane s spremembami konfiguracije strežnikov.
dala tudi v intervjuju za ameriško televizijo CBS, včeraj pa je bila zaslišana v ameriškem kongresu. Žvižgačica je Facebook prijavila, ker so po njeni oceni notranje raziskave podjetja pokazale, kako širi sovraštvo in dezinformacije, dodatno polarizira družbo, posebej instagram pa, da lahko škoduje duševnemu zdravju najstnic. Vodstvo naj bi se po njenih besedah vsega tega dobro zavedalo, a naj bi ga zanimala le rast števila uporabnikov in dobiček. Wall Street Journal na podlagi njenih informacij že od 13. septembra objavlja vrsto člankov z naslovom Dosje Facebook, ki je na voljo tudi na spletu. Soustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, ki v javnosti nekako velja tudi za prvi obraz podjetja, je zaradi objav Frances Haugen in zaradi ponedeljkovega mrka menda zgolj v popoldanskem času izgubil najmanj šest milijard dolarjev, v nekaj tednih pa je bil udarec tako hud, da je celo drastično padel na lestvici najbogatejših Zemljanov. Med multimilijarderji ga je ameriški finančni medij Bloomberg z dobrimi 121 milijardami uvrstil šele na 5. mesto najbogatejših, kar pomeni, da ga je po dolgem času prehitel tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates. Delnice Facebooka so se v ponedeljek pocenile za skoraj pet odstotkov, od sredine septembra pa doslej že za skupaj 15 odstotkov. Splet je sicer fluiden svet, kar pomeni, da so (tudi radikalni) padci in vzponi del »posla«, a nekega dne se bo, tako kot vsak velik imperij, tudi Facebook, čeprav se trenutno še vedno zdi, da je neuničljiv, nenadomestljiv in nepremagljiv, sesul sam vase. Ponedeljkov mrk pa je bil zgolj pokušina tega, kako bi lahko bila videti digitalna apokalipsa.