Iz rdečega grozdja tudi belo vino
Kerinovi letošnjo trgatev sklenili z obiranjem modre frankinje na Straži pri Krškem Pridružila sta se jim vinska kraljica Slovenije Ana Pavlin in evropski poslanec Franc Bogovič
»VINOGRADNIŠTVO mi je bilo položeno skorajda v zibelko,« se pošali Lojze Kerin s Straže pri Krškem, ko njegovi prijatelji in domači trgajo sladko grozdje v vinogradu ob vinskem hramu, ki so ga odprli pred šestimi leti. A v njegovi izjavi je tudi resnica. Ta vinograd na sončnem gričku ob hiši frankinje so namreč njegovi domači zasadili le dva meseca po Lojzovem rojstvu in malček je takrat nastajanje vinograda modre frankinje spremljal iz pletene košarice. Danes so Kerinovi vinogradniki, ki v Posavju pišejo posebno in srčno družinsko vinogradniško zgodbo, ob cvičku predvsem z modro frankinjo, iz katere pridelujejo osem različnih vrst vin, celo posebnost – belo modro frankinjo.
Kerinovi so svojo novo pot vinogradništva in vinarstva začrtali pred štirimi desetletji, tako da imajo danes na šestih hektarjih zasejanih 30 tisoč trsov, poleg prevladujoče frankinje še kraljevino, žametno črnino, laški rizling, sivi pinot, kerner in chardonnay. »Že moj praded je imel veliko vinograda, med obema vojnama je pridelal okoli 150 hektolitrov vina. A ko je prišla druga svetovna vojna, se je njegova vinogradniška pot končala, saj je bila družina, tako kot številne druge iz regije, za štiri leta izgnana. Ko so prišli nazaj, ni bilo niti za preživetje, zato vinogradov niso obnavljali, ampak so obdelovali samo njive. Oče se je potem začel ukvarjati s sadjarstvom in smo poleg kmetije živeli predvsem od jabolk. Jaz pa sem vedno sanjal le o vinogradu, in že v osnovni šoli sem bil trdno odločen, da bom vinogradnik,« pripoveduje Lojze, ki je že kot šolar postal član društva vinogradnikov, pri njegovi viziji pa so ga podpirali tudi domači. »30.000 trt je naš limit. Zdaj imamo že skoraj vse vinograde zaščitene z mrežo proti toči, saj si ne moremo dovoliti, da bi letino preveč krojile naravne ujme. Letos je tudi naše vinograde prizadela pozeba, zaradi česar bo pridelek polovico manjši, kot bi bil sicer, je pa bilo poletje zelo naklonjeno vinski trti in zorenju grozdja, tako da so grozdi skorajda deviško zdravi in zreli,« je dejal Kerin in dodal, da so letos posadili 8000 trt tolerantnih sort, ki jih tako rekoč ni treba škropiti.
Leto 2012 je Kerinovim prineslo laskavi naslov prvaki frankinje v Sloveniji, kar je odraz trdega dela vse družine kot tudi prepotrebnega znanja, ki ga zahtevata vinogradništvo in vinarstvo. Lojze je namreč po končani kmetijski srednji šoli vpisal študij sadjarstva in vinogradništva, diplomiral pa je prav iz modre frankinje pri doc. dr. Mojmirju Wondri. Tako danes pri Kerinovih iz modre frankinje pridelujejo različna vina, med drugim likersko vino, vinjak, belo frankinjo, rosé modro frankinjo ter rosé penino, biser med vsemi pa je vino iz sušenega grozdja modre frankinje.
V soboto so torej Kerinovi v štiri desetletja starem vinogradu pripravili posebno trgatev. Ob tej priložnosti so se jim pridružili 24. vinska kraljica Slovenije Ana Pavlin, evropski poslanec
Franc Bogovič s kolegi iz
Evropskega parlamenta in polovica ansambla Posavski veseljaki, s katerimi so Kerinovi pred leti sodelovali pri glasbenem projektu Pijte modro frankinjo. Po trgatvi so pripravili kratek kulturni program, ki so ga s pesmijo popestrili Posavski veseljaki, z recitalom Pavčkove in Gregorčičeve pesmi je navdušil Lojzov brat Simon Kerin, program pa je pove
zovala Sergeja Bogovič. Na
koncu so si trgači zaslužili pravo vinogradniško malico, pokušino prvega mošta letošnjega letnika ter šampiona leta 2012, modro frankinjo letnik 2011 iz arhive. Grozdje iz najstarejšega Kerinovega vinograda bo deležno posebne skrbi. »Zdaj sledi vsaj 20 dni maceracije, potem bo vino dve leti zorelo v lesenem sodu, dve leti v steklenicah, leta 2025 pa bodo steklenice dobile svojo etiketo,« je načrte z nabranim grozdjem sladke modre frankinje razkril gospodar kleti.