Ena najmanj poznanih telesnih oviranosti
Milijon razlogov je geslo letošnjega svetovnega dneva cerebralne paralize
Po vsem svetu 6. oktobra zaznamujemo svetovni dan cerebralne paralize, za katero trpi 17 milijonov ljudi. Še 350 milijonov ljudi je tesno povezanih z otroki ali odraslimi s to oviranostjo. Eden od štirih otrok s cerebralno paralizo ne more govoriti, eden od štirih ne more hoditi, vsak drugi ima motnje v duševnem razvoju, eden od štirih ima epilepsijo. Cerebralna paraliza je vseživljenjsko stanje, ki ni ozdravljivo in zanj ni znanega zdravila. Posledice te možganske okvare so trajne. Je najpogostejša telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Osnovna značilnost je nezmožnost v celoti kontrolirati motorično funkcioniranje, predvsem sta oteženi kontrola mišic in koordinacija gibov. Cerebralna pomeni, da vzrok težav leži v možganih, in ne v mišicah, kot so najprej mislili, paraliza pa pomeni imeti težave z gibanjem in držo oziroma slabšo kontrolo motorike. Poškodba vpliva na eno ali več naštetih področij, odvisno od tega, kateri del možganov je poškodovan oziroma okvarjen: zategnjenost mišic, nehotni gibi, težave s premikanjem in mobilnostjo, težave s požiranjem in govorom.
Družbeno gibanje
6. oktober že od leta 2012 zaznamuje svetovni dan cerebralne paralize. Letošnji poteka pod geslom #CPMilijonRazlogov. Gre za družbeno gibanje, katerega cilj je širše predstaviti svet cerebralne paralize, spregovoriti o njej in se zavzemati za takšno skupnost, ki jo bo sprejemala brez predsodkov. Vizija gibanja je vsakomur s to oviranostjo zagotoviti enake pravice, dostopnost in enake možnosti, kot jih imajo drugi. »Te osebe so namreč že v otroštvu še vedno odrinjene v drugačne oblike varstva, vzgoje in izobraževanja, v odraslosti nimajo pravih zaposlitvenih možnosti in še vedno ne morejo živeti neodvisnega samostojnega življenja v skupnosti po lastni izbiri,« meni direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik.
Vodja mariborskega Društva za cerebralno paralizo in podpredsednica Zveze Sonček so. p. Lidija Šestak Zorič pravi, da jih čaka še veliko dela na zakonodajnem področju. »Prizadevamo si za uresničitev 19. člena Konvencije o pravicah invalidov, ki poudarja samostojno življenje in vključenost v skupnost, kar bi zagotovo moral biti skupni cilj družbe kot celote. V tem okviru so ključnega pomena dnevni centri z osebno asistenco, stanovanjske skupine in osebna asistenca. Seveda pa si moramo še naprej prizadevati za zaposlovanje oseb z oviranostjo na rednem trgu delovne sile ter pri tem slediti primerom dobre prakse. V strategiji zveze imamo zapisano tudi izjemno pomembno usmeritev, in sicer Ena šola za vse. Prizadevamo si ustvariti takšno klimo, da bodo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami vključeni v redne oblike varstva in izobraževanja, da bi se lahko šolali v svojem okolju. Ne želimo si posebnih šol. Marsikje v Evropi so posebne šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami že preteklost, temveč se v isti zgradbi – morda res ne pri vseh predmetih – srečujejo prav vsi otroci. S tem nedvomno gradimo pozitiven odnos do drugačnosti,« pojasni Lidija Šestak Zorič.
Poleg poslanice, ki jo bodo razposlali številnim pomembnim dejavnikom v družbi, bodo v številnih mestih na stojnicah ozaveščali in predstavljali svoje delovanje, nekatere zgradbe v večjih slovenskih mestih pa bodo zasijale v zeleni barvi: v Ljubljani Tromostovje, v Škofji Loki Kapucinski most, v Slovenj Gradcu Kulturni dom, v Novem mestu stavba na Glavnem trgu 2, na Ptuju mestna tržnica, v Kranju Gimnazija Kranj, v Mariboru fontana na osrednjem trgu.