Na britanskem dvoru sovražni do prišlekov
Izbranci kraljevih, ki jih drugi niso odobravali, so bili pogosto tarče šikaniranja
ČE BRITANSKA kraljica Elizabeta II. vztraja pri načelu, da se umazano perilo ne pere v javnosti, pa to ne velja za mnoge druge člane in članice kraljeve družine. Zadnja in morda najbolj glasna, tudi zaradi velike medijske podpore in zanimanja, ki brez dlake na jeziku razpravlja o negativnih plateh življenja na dvoru, je Meghan Markle, a ni prva, najverjetneje niti zadnja, ki je kraljevi po njenih besedah niso sprejeli odprtih rok. Čeprav sama to pripisuje barvi kože, se zaposleni na dvoru z njo ne strinjajo. Res je, da je princesa Michael Kentska, žena kraljičinega bratranca, znana po politični nekorektnosti in se je v javnosti, med drugim pred leti na božičnem kosilu, ki se ga je udeležila tudi Meghan, že pojavila z rasistično broško črnega obraza, odetega v zlato, ki naj bi poveličevala suženjstvo, preostalim pa barva kože menda ne pomeni nič. Meghan si je po pripovedovanju zaposlenih na dvoru bes nekaterih, predvsem svaka princa Williama, nakopala s svojim odnosom do zaposlenih, tudi Williamovih, česar pa ta ni toleriral in ji je to tudi povedal. Ne na najlepši način. Nato je Harryju zaupal, da se mu zdi odločitev za poroko preuranjena, ne nazadnje sta bila z Meghan par komaj eno leto, preden sta se zaročila, Meghan ni vedela tako rekoč nič o delu in življenju v kraljevi družini, zato je bil William prepričan, da bi si morala vzeti več časa. Princ Harry, zaljubljen do ušes, je to vzel kot napad na njegovo drago in bratu menda še do danes ni oprostil.
Trenja so se pojavila tudi med Meghan in Kate, ko je bodoča nevesta med pripravami na poroko bodočo svakinjo spravila v jok. Pozneje se ji je opravičila, ženski sta se trudili, da bi vsaj v javnosti delovali prijateljsko, a napetosti med njima ni bilo mogoče spregledati.
Bojkotirala poroko Veliko večje težave pa je imela ob vstopu v britansko kraljevo družino še ena Američanka Wallis Simpson, ki je ukradla srce nekdanjemu kralju Edvardu VIII. – ta se je zaradi nje celo odrekel prestolu. Wallis je bila namreč ločenka in Edvard VIII., ki je bil kot kralj na čelu Anglikanske cerkve, ki porok ločencev ni odobravala niti priznavala, se z njo ne bi mogel poročiti ter hkrati ostati na tem položaju. Poroki je močno nasprotovala tudi Edvardova mama. Sodeč po pripovedih iz dokumentarnega filma, ki so ga posneli o kraljici materi, je bila ta do Wallis menda ne le neprijazna, ampak kruta, česar ji Simpsonova ni nikoli oprostila. Tako se med drugim ni hotela udeležiti poroke, da bi svetu jasno pokazala, da se kraljeva družina z odstopom Edvarda ne strinja in ga ne podpira. Njenemu zgledu so sledili tudi drugi pomembni kraljevi in vojvoda Windsorski je bil prepričan, da je bila to zasluga kraljice matere, ki je bila takrat, čeprav po moževi smrti ni bila več kraljica, izjemno spoštovana. Pogled v zgodovino jasno prikazuje, da so imele težave s prihodom med kraljeve večinoma ženske iz drugačnih svetov, tiste, ki niso bile plemkinje ali vzgojene na način, ki bi odgovarjal kraljevim.
Dvojna merila
Med njimi je bila omenjena princesa Michael Kentska, pred poroko Marie-Christine von Reibnitz. Bila je rimskokatoliške vere, kar je šlo še posebno v nos kraljičini sestri princesi Margareti.
A to ni bil glavni razlog, da Margareta z bratrančevo zaročenko dolgo ni hotela spregovoriti niti besede. Marie-Christine je bila, enako kot Wallis pred njo, ločena. Ker pa princ Michel Kentski ni bil med pomembnejšimi člani kraljeve družine, preostali v tem, da bi se poročil z njo, niso videli težav. Nasprotno je bilo z Margareto. Tudi ona se je namreč zaljubila v ločenca Petra Townsenda, a ker je bila kraljičina sestra, je britanska vlada zvezi in poroki nasprotovala in na koncu jim ju je uspelo ločiti.
Kraljevi pa so bili še posebno nastrojeni proti Charlesovi veliki ljubezni Camilli, ki je bila po njihovem mnenju daleč od primerne žene bodočega kralja. S silo so ju ločili in mu za ženo izbrali princeso Diano, Camillino popolno nasprotje. Slednja je bila glasna, jasno je izražala svoje mnenje, pila je, kadila in se udeleževala zabav, imela je izkušnje z moškimi, Diana pa je bila tiha in mirna devica, za katero so bili prepričani, da bo družini povrnila ugled, možu stala ob strani in potrpežljivo prenašala njegove izpade ter nezvestobo.
Zelo podobna Camilli je bila Sarah Ferguson, nekdanja žena princa Andrewa, a ker slednji najverjetneje nikoli ne bo kralj, se je z njo kljub neodobravanju staršev lahko poročil, mu je pa dejanje močno zameril Charles. Še posebno sovražno je bil proti njej nastrojen tast, ko so jo paparaci po ločitvi fotografirali zgoraj brez, se je sovraštvo še stopnjevalo, dokler se princ Filip ni odločil, da noče biti niti v isti sobi kot Fergie, ki je tudi po ločitvi ostala v zelo dobrih odnosih z Andrewom in se je udeleževala kraljevih družinskih dogodkov.
Princesa Margareta se ni smela poročiti s svojo veliko ljubeznijo, saj je bil Peter Townsend ločen.