En darovalec reši več življenj
Drugo soboto v oktobru zaznamujemo evropski dan darovanja organov in tkiv; letošnje glavno sporočilo je, da se moramo o tej temi bolj sproščeno pogovarjati
Nacionalni register opredeljenih oseb glede posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja deluje od leta 2004.
Zdarovanjem organov in tkiv lahko drugemu človeku povrnemo zdravje ali mu celo podarimo novo priložnost za življenje. V Sloveniji presadimo okoli 110 organov in 90 roženic na leto; 85 odstotkov ljudi načelno podpira darovanje, a v nacionalnem registru je opredeljenih le 0,5 odstotka prebivalcev Slovenije.
Po podatkih za leto 2020 je Slovenija v svetovnem merilu še vedno prva glede števila presaditev srca na milijon prebivalcev, vrhunske rezultate dosegamo v programu presaditev pljuč in smo med uspešnejšimi na svetu glede števila umrlih darovalcev, pravi prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Slovenija-transplanta. »V tem letu je 77 odstotkov svojcev podalo soglasje za darovanje, kar kaže na zaupanje javnosti v sistem darovanja,« pravi in dodaja, da se v praksi vidi, da so ljudje solidarni. Hkrati pa si pri Slovenija-transplantu želijo, da bi se glede darovanja organov več ljudi opredelilo že v obdobju življenja, saj je število opredeljenih v registru nizko. Od leta 2005 se je vanj vpisalo 11.300 ljudi, kar je primerljivo z razprodano športno dvorano v Stožicah. V tem letu se je za darovanje organov opredelilo 686 ljudi, narašča uporaba elektronske opredelitve – kar 80 odstotkov jih je uporabilo varno in hitro možnost opredelitve prek eUprave. Vpis v register je preprost: za ali proti darovanju organov in tkiv se lahko kadar koli opredelite z veljavnim digitalnim potrdilom hitro in varno prek spletnega portala, odločitev lahko tudi spremenite. Podatek o opredelitvi je varno shranjen v registru opredeljenih oseb na Slovenija-transplantu. Šele po vpisanem času smrti ga lahko odklene pooblaščena oseba.
Na čakalnem seznamu 186 ljudi
Ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv, ki ga zaznamujemo drugo soboto v oktobru, je ključna spodbuda k opredelitvi in sproščenemu pogovoru o darovanju med svojci, prijatelji, pravi prim. Danica Avsec in izpostavi, da je morda res udobneje živeti brez opredelitve, a z odločitvijo bogatimo našo človeškost. Prav vsaka opredelitev šteje, in z eno odločitvijo naredimo neverjetno veliko dobrega. En darovalec oziroma darovalka lahko podaljša ali reši več življenj. »Ne pozabimo, da brez soglasja ni darovanja in brez darovanja ni zdravljenja s presaditvijo. Trenutno je na čakalnem seznamu za presaditev organa 186 bolnikov. Največ, 102, jih čaka na presaditev ledvice.« Evropski dan darovanja je priložnost, da se javno zahvalimo vsem, ki so kadar koli darovali, svojcem, ki so ob izgubi bližnje osebe sprejeli odločitev in podprli darovanje, in vsem, ki so se glede darovanje že opredelili. Velika hvala gre zdravstvenim delavcem, ki kljub dolgotrajni epidemiji poganjajo donorske in transplantacijske programe, je še povedala direktorica Slovenija-transplanta. Na svetovni ravni je epidemija negativno vplivala na transplantacijsko dejavnost, darovalcev in transplantacij je bilo za 20–30 odstotkov manj, Slovenija pa je na tem področju med redkimi svetlimi izjemami: lani upada niso zabeležili, z ustreznimi ukrepi in prilagoditvami so ohranili visoko stopnjo darovanja in transplantacij.