Prvi je izkusil vesoljsko bolezen
German Titov je prvi v vesolju preživel ves dan Rad je imel pijačo, hitre avtomobile in ženske
ŽE KMALU po uspešnem pionirskem poletu Jurija Gagarina v vesolje, 12. aprila 1961, so sovjetski strokovnjaki začeli pripravljati nov podvig. Ker so nameravali narediti korak naprej, so nekateri od njih želeli, da bi naslednji človek v vesolju prebil dalj časa kot Gagarin, ki je Zemljo obkrožil enkrat, in se zavzemali, da bi njegov naslednik to storil trikrat. Še korak dlje je šel glavni konstruktor in vodilni pri sovjetskem vesoljskem programu Sergej Koroljov, ki je želel, da bi naslednji vesoljski polet trajal kar ves dan, in to se je tudi zgodilo. Za celodnevni polet so sovjetski strokovnjaki izbrali še ne 26-letnega kozmonavta Germana Titova, ki ga je pred tem že doletela čast, da so ga izbrali za Gagarinovo rezervo, zdaj pa je postal najmlajši človek, ki je kdaj koli poletel v vesolje. Za njegovo rezervo, če bi se Titovu kaj zalomilo, so izbrali Andrijana Nikolajeva.
Prvi občutil vesoljsko bolezen
Vostok 2 (Vzhod 2) je iz vesoljskega središča in izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu 6. avgusta 1961 poletel v vesolje na krovu močne satelitske nosilne rakete, prav tako imenovane Vostok. S poletom, med katerim je Titov planet obkrožil kar sedemnajstkrat, so strokovnjaki želeli preučevati vpliv breztežnostnega stanja na človeško telo. Izstrelitev in velika večina tega zahtevnega poleta sta potekali uspešno, edina resnejša težava je zadevala ogrevanje, saj je bil pred izstrelitvijo grelec v vesoljski ladji pomotoma izključen in temperatura v notranjosti je padla na komaj deset stopinj Celzija. Druga težava, ki se je pojavila, je bila za Titova še bolj neprijetna. Utrpel je namreč tako imenovano vesoljsko bolezen, ki je zelo podobna morski, astronavta pa je prizadela tako hudo, da je celo bruhal. Morda mu je nekaj tolažbe prineslo dejstvo, da je bil prvi človek, ki je zbolel za to boleznijo.
A bili so tudi prijetni trenutki. Titov, ki je lahko za razliko od svojega predhodnika med poletom prevzel ročno kontrolo nad plovilom, kar je storil dvakrat, je namreč, ko
Preden je sam poletel v vesolje, je bil Titov izbran kot rezerva za Jurija Gagarina, ki so ga v orbito izstrelili nekaj mesecev prej.
je letel nad Sovjetsko zvezo, prejel pomemben klic takratnega premierja in generalnega sekretarja sovjetske komunistične partije Nikite Hruščova. Televizijska kamera, ki je bila na krovu, je med njunim pogovorom na Zemljo posredovala zadovoljni in nasmejani obraz Titova.
Rad je imel ženske in pijačo
Težave so se nato ponovile ob vrnitvi na Zemljo, enako kot pri Vostoku 1. Servisni modul se namreč ni ločil od okroglega plovila, kot je bilo načrtovano, ampak sta enoti v atmosfero vstopili skupaj. Ker sta bili obe zelo težki, sta se začeli silovito vrteti, zaradi močnih sil pa so se vezi, ki so oba elementa držale skupaj, vnele. Enako kot Gagarin pred njim je moral tudi Titov iz svojega plovila izskočiti s padalom.
Po tem poletu je mladi astronavt, ki je imel rad pijačo, hitre avtomobile in ženske, postal medijska zvezda, prejel je tudi več priznanj, med njimi za heroja Sovjetske zveze, dva Leninova reda in mnoge druge medalje tudi iz drugih držav. Kariero je nadaljeval v različnih sektorjih sovjetskega vesoljskega programa, nato pa se je leta 1992 upokojil. Umrl je osem let pozneje, ko se mu je pri 65 letih v savni ustavilo srce.