Letino sklenili z likofom in Oktoberfestom
Pri fontani piv Zeleno zlato v Žalcu hmeljarji nazdravili v upanju na boljše leto
LIBOJSKE mažoretke so ob zvoku godbe na pihala (in seveda z obveznim zabijanjem pipe v sod) naznanile začetek letošnjega Savinjskega Oktoberfesta in hmeljarskega likofa, prireditve, ki se je v Žalcu letos spet odvila po enoletnem premoru. Običajno je to vedno vesel dogodek, na katerem hmeljarji potegnejo črto pod hmeljsko letino, jo ocenijo, nekateri pa prejmejo tudi priznanja. Slednja so letos prejeli Anton Zupančič, Andrej Kresnik, dr. Sebastjan Radišek, ki s svojim znanjem pomaga hmeljarjem pri obvladovanju in preprečevanju bolezni hmelj, pa tudi nekdanja hmeljska princesa Eva Bizjak. Prireditev je letos povezovala simpatična Saša Pukl, ki je na oder povabila tako lansko kot letošnjo hmeljarsko princeso in starešino. Lani sta to častno funkcijo dostojno opravila Vinko Zupanc in Janja Žagar, ki sta bila kljub covidu-19 na številnih dogodkih, na katerih sta promovirala slovensko hmeljarstvo in hmelj. A tudi letošnja Milan Lesjak in Teja Pustoslemšek sta se kmalu po zaprisegi 8. avgusta lotila dela. »Do zdaj se je zvrstilo že kar nekaj dogodkov, srečanj pri fontani piv Zeleno zlato, bila sva tudi na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in gostovala v nekaterih radijskih in televizijskih oddajah,« je povedala aktualna princesa Teja Pustoslemšek. Žalski župan pa je hmeljarjem, po slabi letini, ki jo je krojilo vreme, na dušo popihal z naslednjimi besedami: »Zavedam se, da imate tovarno na prostem. A podpirajte se, med seboj sodelujte in imeli boste tudi našo podporo. Verjetno pa bo v prihodnosti treba razmišljati o višjih subvencijah pri zavarovalnih premijah, saj je ta panoga res zelo specifična. A vedite, da je pivo dobro za živce, zato je dobro, da ga tu in tam malo popijemo.«
Da so se lani spopadali s težavami, povezanimi s tujo delovno silo, letos pa vremenom, je spomnil tudi Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije: »Žal je hmelj vse težje prodati, pa vseeno upamo, da bo tegob že prihodnje leto manj.« Specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Irena Friškovec je spomnila, da je letos hmelj na 1533 hektarjih pridelovalo 123 hmeljarjev. Letošnji pridelek pa je tako kot vsako leto krojilo vreme. »Nizke temperature v aprilu in maju so upočasnile rast hmelja, izničili so se roki rezi, posamezne sorte hmelja pa so v maju v razvoju zaostajale tudi do tri tedne glede na povprečje več let.
Junija in v začetku julija so nastopile visoke temperature, posledično so morali nekateri hmeljišča zaradi pomanjkanja padavin tudi namakati.
Prav tako je leto zaznamovalo nekaj močnih neurij s točo in močnim vetrom. Toča je prizadela praktično vsa pridelovalna območja. Že v maju po napeljavi poganjkov na vodila je močno poškodovala hmeljišča na območju Radelj ob Dravi, kjer so bili odbiti vsi vrhovi.
Zato so tu morali še enkrat opraviti fazo napeljave, a v avgustu je toča taista hmeljišča še enkrat poškodovala. Močno neurje z vetrom 31. julija pa je povzročilo veliko škode na območju občine Tabor, v Ormožu in Letušu,« je izpostavila Friškovčeva. In dodala, da je pri nas do zdaj certificiranega 1780 ton hmelja. »Predvidevamo, da je na terenu še okoli 100 ton, in tako še vedno lahko govorimo o oceni letošnjega skupnega pridelka hmelja v Sloveniji, ki je vsekakor, kar se količine tiče, podpovprečen in bo znašal okoli 1900 ton.« Kljub temu so hmeljarji na letošnjem likofu veselo nazdravili in se poveselili, upajoč, da bo že prihodnje leto spet boljše.