Staroselci kraljico prosijo, naj jim vrne sveti boben
Obupani pripadniki ljudstva Sámi ne vedo, na koga naj se še obrnejo
SKANDINAVSKI staroselci, ljudstvo, imenovano Sámi, pri nas so morda bolj znani pod imenom Laponci, dansko kraljico Margrethe II. prosijo, naj jim vrne ceremonialni boben, ki so jim ga zasegli v 17. stoletju. Od takrat je zamenjal več rok, trenutno pa je razstavljen v norveškem muzeju v regiji Karasjok, posvečenem omenjenemu ljudstvu. Muzeju so ga posodili Danci leta 1979, 1. decembra letos pa se pogodba izteče in boben bodo najverjetneje vrnili na Dansko.
Gre za ključni element, da bi lahko razumeli in pojasnili našo dediščino.
Preden se bo to zgodilo, pa si ljudstvo Sámi na vse pretege prizadeva, da bi ta zanje sveti boben ostal pri njih. Nekoč je bil namreč last šamana Andersa Poulssona, ki so ga leta 1691 prijeli in obsodili čarovništva ter ga tudi usmrtili, boben pa zasegli. Postal je del umetniške zbirke danske kraljeve družine, nato pa so ga leta 1849 prestavili v danski nacionalni muzej. Iz muzeja v Karasjoku so Danski v začetku leta že poslali prošnjo, da bi uradno prevzeli lastništvo nad tem za Sámije, ljudstvo, ki poseljuje območje Danske, Norveške, Švedske, Finske in del Rusije, tako pomembnim artefaktom, predsednik omenjenega ljudstva pa je pisal tako danskim kot norveškim medijem ter izrazil enako zahtevo. »Gre za obredni, sveti predmet visoke kulturne vrednosti. Uporablja se za napovedovanje prihodnosti, z njim so naši šamani stoletja vzpostavljali stik z duhovnim svetom. Ne zdi se nam prav, da so tako pomembni predmeti spravljeni v muzejskih kleteh, kjer naši ljudje nimajo dostopa do njih in jih ne morejo proučevati. Že leta ga poskušamo dobiti nazaj, že leta pišemo na vse konce in kraje, a večinoma niti odgovora ne dobimo. To je nedopustno,« je med drugim dejal predsednik Aili Keskitalo, ki upa, da bo imela vsaj danska kraljica več posluha za njihove želje. »Boben je bil del kraljeve zbirke, preden je postal muzejski artefakt, zato zdaj upamo, da nam bo prisluhnila vsaj kraljica. Ona je glas Dancev in glas njene dežele, mislim, da lahko vpliva na odločitev pristojnih,« je še dodal Keskitalo. Iz palače se še niso odzvali, vodja raziskav v danskem nacionalnem muzeju Christian Sune Pedersen je dejal, da on in njegova ekipa o možnosti vrnitve bobna ljudstvu Sámi še razpravljajo, zadnjo besedo pa bo imel danski kulturni minister. Predstavniki sámijskega parlamenta so ob tem spomnili na odločitev Zveze narodov, da imajo staroselci omenjenih dežel pravico do lastnih zgodovinskih artefaktov. »S pomočjo tega bobna bomo lahko veliko bolje razumeli zgodovino našega ljudstva. Boben pripoveduje zgodbo o osamosvojitvi in našem boju za našo lastno kulturo. Gre za ključni element, da bi lahko razumeli in pojasnili našo dediščino,« še pravi Keskitalo.