Manjka celostna rehabilitacija
Življenje z rakom dojke kot kronično boleznijo je lahko kljub dobrim izidom zdravljenja breme in vzrok za številne stiske
Rak dojke je dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj, poudarjajo pri slovenskem združenju za boj proti raku dojke Europa Donna. Rožnati oktober, ki ga tradicionalno namenjamo ozaveščanju o najpogostejši obliki raka pri ženskah, je z vsemi dejavnostmi v polnem teku, stroka pa z geslom Bodi in ostani zdrava letos postavlja v ospredje zdrav življenjski slog.
Manj diagnoz
A rak dojke ni izključno bolezen žensk, poudarjajo, saj sta med obolelimi tudi do dva odstotka moških. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je 2018. za rakom dojke zbolelo 1527 ljudi, od tega 1516 žensk in 11 moških, umrlo pa 473 žensk in 5 moških. Številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi lahko z zdravim načinom življenja preprečili 30–50 odstotkov primerov vseh rakov, pri združenju pa opozarjajo še na pomen presejalnega programa Dora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk in na katerega vsaki dve leti povabijo vse Slovenke med 50. in 69. letom. Skrbi za zdravje ne smemo zanemariti zaradi nevšečnosti, ki nam jih je nakopala epidemija, pristavljajo; podatki namreč kažejo, da je bilo v prvem valu diagnosticiranih manj onkoloških obolenj, prav tako so bili na začetku ustavljeni preventivni presejalni programi Dora, Zora in Svit. Manjše število postavljenih diagnoz je skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da bodo bolezen odkrili v poznejših stadijih, s slabšo prognozo in zahtevnejšim zdravljenjem ter z več poznimi posledicami zdravljenja. Kot pojasnjujejo pri združenju Europa Donna, so prek posvetovalnega telefona prejeli veliko klicev žensk, ki so imele težave z dostopom do osebnega zdravnika oziroma izbranega ginekologa, mnoge so omahovale z obiskom zaradi strahu pred okužbo. Življenje z rakom dojke kot kronično boleznijo pa je lahko kljub dobrim izidom zdravljenja breme in vzrok za številne stiske, med rožnatim oktobrom opozarjajo pri Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zaradi fizičnih in psihičnih vplivov bolezni, zdravljenja in intimnih izkušenj raka številne ženske doživljajo ob tem funkcionalno izgubo in specifične potrebe v zvezi z rehabilitacijo. Bremena bolezni in neželenih učinkov zdravljenja namreč kažejo, da je treba razvijati možnosti za kakovostno celostno rehabilitacijo, saj je priprava žensk na življenje po končanem zdravljenju v bolnišničnem okolju pogosto pomanjkljiva. Onkološki inštitut Ljubljana je nosilec pilotne raziskave OREH (O = onkološka, REH = rehabilitacija) o celostni rehabilitaciji onkoloških bolnikov, ki se v Sloveniji poskusno uvaja med letoma 2019 in 2022 in v prvi fazi vključuje bolnice z rakom dojk, ki so v rednem stiku z medicinsko sestro – koordinatorko celostne rehabilitacije. Ta ugotavlja, s kakšnimi težavami se bolnice spoprijemajo ob postavljeni diagnozi, čez šest mesecev in leto dni po postavljeni diagnozi. V sodelovanju z lečečim onkologom in po sklepih multidisciplinarnega konzilija OREH bolnico glede na težave napoti na svetovanje in rehabilitacijo znotraj vzpostavljene mreže celostne rehabilitacije, v katero so vključeni številni specialisti in strokovnjaki z različnih področij, ki onkološkim bolnikom omogočijo najboljše telesno, duševno in socialno delovanje od diagnoze naprej. Do zdaj je bilo v raziskavo vključenih več kot 570 bolnic.