Nasilna vzgojiteljica obsojena
Franka Kovačič iz hrvatinskega vrtca tepla otroke Sodbo hotela razveljaviti na vrhovnem sodišču
LJUBLJANA • Tri leta starega otroka je močno udarila po nogi, ker naj ne bi mirno sedel za mizo. Manj kot štiri leta starega varovanca je močno zgrabila za levo roko in prst na roki tako, da je zaradi bolečin in otekline poiskal zdravniško pomoč, enkrat je izdelek, ki po njenem mnenju ni bil v redu, otroku odvzela in ga dokončala sama. Na še ne šest let starega otroka je tako močno kričala, da je bil prestrašen in je jokal. Na drugega je kričala, da ne zna risati in barvati. Povsem prestrašen je bil otrok, ki ga je udarila, enkrat mu je roki grobo potegnila na hrbet in ga posedala na stol. Tako se je nad varovanci od leta 2013 do junija 2015 znašala Franka Kovačič, tedanja vzgojiteljica italijanskega vrtca v Hrvatinih. Pred dvema letoma je bila zaradi tega na koprskem okrožnem sodišču, ker da je s svojimi ravnanji storila kaznivo dejanje nasilništva, obsojena na pogojno zaporno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let in tri leta prepovedi opravljanja poklica.
Krivila sodelavke
Na začetku ji je tožilstvo očitalo surovo ravnanje nad 18 otroki, nato je en primer samo izločilo iz obtožnice, na koncu pa je sodišče štelo, da je dokazanih le pet primerov. Za preostalih dvanajst otrok jo je oprostilo. A s takim sodnim epilogom Kovačičeva ni bila zadovoljna. V zaključnih besedah na prvostopenjskem sojenju je njena odvetnica
Brankica Savić med drugim priznala, da je nekdanja vzgojiteljica res glasna, a je krivdo prevalila na druge: na sodelavke, ki da so pripravile konstrukt, in na starše otrok. Vsi naj bi si zgodbe, ki so bile zanjo obremenilne, izmišljevali in sodišču lagali. Pritožba na koprsko višje sodišče
je bila pričakovana, a to o odločitvi koprske okrožne sodnice Darje Srabotič ni podvomilo in je sodbo potrdilo. Kovačičeva se ni vdala, obrnila se je še na vrhovno sodišče. Njena odvetnica je v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljala kršitev kazenskega zakona, ker da opisano dejanje ni kaznivo dejanje. S svojim ravnanjem mladoletnih otrok naj ne bi spravila v podrejen položaj pa tudi ponižala ne. Po prepričanju obrambe ne drži, da se ji otroci niso mogli izogniti. Boleče in ponižujoče kaznovanje kot element kaznivega dejanja nasilništva je tisto, ki presega običajne načine kaznovanja. Skratka, Kovačičeva pri otrocih naj ne bi povzročila prestrašenosti in bolečine, ki bi presegli tisti prag nelagodja, ki je običajen za vsak disciplinski prijem. »Kričanja na otroka ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje nasilništva, saj ne presega običajnih ravnanj v vrtcu, ko je treba otroke umiriti,« so trditve obrambe strnjene v sodbi vrhovnega sodišča.
Otroci v podrejenem položaju
Senat tamkajšnjih petih sodnikov je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnil in v celoti prikimal odločitvam dveh nižjih sodišč. Poudarili so, da nikakor ni mogoče spregledati, da je šlo za majhne otroke, da je bila obsojena njihova vzgojiteljica in da so bili zato v izrazito podrejenem položaju. »Kot vzgojiteljica je zoper otroke nastopala kot avtoriteta, zato ugotovitve sodišča potrjujejo zaključek, da so se otroci znašli v situaciji, ko se obsojenkinemu fizičnemu in psihičnemu nasilju niso mogli izogniti,« izpostavijo vrhovni sodniki. Kot tudi, da je obsojenka z udarci in posedanjem na stol in kričanjem na otroke izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja surovega ravnanja. A ker bi bila pravno korektna opredelitev obsojenkinih ravnanj kot petih kaznivih dejanj po prvem odstavku 192. člena KZ-1 (zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje) v obsojenkino škodo, v pravnomočno sodbo vrhovni sodniki niso posegali. Ker ji z zahtevo, da bi bila oproščena obtožbe ali bi bila sodba razveljavljena, ni uspelo, so ji vrhovni sodniki naložili plačilo sodne takse v višini 400 evrov.