Vsi v vasi hodijo po vrvi
Ruska vasica slovi po vrvohodcih Umetnost zadnja leta v zatonu
HOJA po vrvi je za večino ljudi zahtevna telovadna prvina, umetnost, ki jo zmorejo le najbolj nadarjeni, pogumni in spretni. V ruski vasici Covkra-1 v Dagestanu pa so vrvohodci nekaj povsem vsakdanjega. Pravzaprav je vsak prebivalec vasi, starejši ali mlajši, vrvohodec, ne nazadnje je hoja po vrvi tam del športne in splošne vzgoje otrok, tako je že več kot stoletje.
Po vrvi do ljubice V Covkri-1 je nekoč živelo okoli 3000 ljudi, danes jih je le še 400, a vsi, tako starejši kot mlajši, so v očeh obiskovalcev pravi akrobati. Mnogi se v odraslem življenju tudi zares podajo na tuje, v cirkuške vode, preostalim pa je hoja po vrvi nekaj povsem vsakdanjega: nekateri gredo na delo s kolesom, drugi z avtomobilom, tretji pa peš. Po vrvi. Kako se je ta telovadna prvina tako zakoreninila v vasi, ni povsem jasno. Romantična razlaga pravi, da so se moški tako hitreje odtihotapili do svojih ljubic ali pa dvorit k svojim izbrankam v sosednje vasi. Drugi, bolj racionalni povedo, da je bila hoja po vrvi včasih edina rešitev, da so prečkali reke, ko še ni bilo mostov ali pa ti niso bili varni, in neprehodne terene. Spet tretji povedo, da so mnogi le z nastopanjem lahko preživeli v kraju, kjer ni rodovitnih površin in zelo malo drugih priložnosti za služenje kruha. Številni tako vsako leto odpotujejo na delo v tujino in se potem z zaslužkom vračajo domov.
A tudi takšnih je iz leta v leto manj, saj je cirkuška umetnost v zatonu, covid-19 pa ji je prizadejal še dodaten udarec. Za večino je tako hoja po vrvi le še hobi in rekreacija, tamkajšnja slovita šola za vrvohodce, ki je v svet poslala že številne cirkusante, pa v zadnjih izdihljajih. E. B.