Anja zgradila šolo v
Kovačičeva se je sedem let po uničujočem potresu udeležila odprtja šole Denar zanjo je na njeno pobudo zbirala vsa Slovenija
LJUBLJANA, KATMANDU • »Ljudje nimajo ničesar, a so pripravljeni deliti vse. Najhuje je videti starejše, ki so ostali sami, brez družine, brez strehe nad glavo, a najpomembneje, niso izgubili upanja. Vsi, s katerimi sem govorila, so prepričani, da se bodo postavili na noge, a da morajo to storiti sami, ker so drugi pozabili nanje. Močni so, zadovoljni, da še živijo.« In ravno v tej nadčloveški moči, ki jo je presunila le nekaj dni po strahovitem potresu v Nepalu pred sedmimi leti, je Anja Kovačič, kot je v nekaj kratkih stavkih strnila razdejanje v pokrajini in dušah tamkajšnjih ljudi, odkrila iskro, ki je kmalu zanetila odmevno akcijo zbiranja pomoči za ljudstvo, ki mu je naravna sila vzela vse. Novinarka, pisateljica, svetovna popotnica in pobudnica dobrodelne akcije za Nepal se je v osrčje popotresne pustinje odpravila le nekaj mesecev pozneje, skupaj s prekaljenim alpinistom Vikijem Grošljem, ki je bil tedaj verižni člen sedemnajstčlanske odprave Manang 2015 v Nepal, kjer so želeli s prisotnostjo slovenskih draguljev gorništva zaznamovati 40. obletnico prvega jugoslovanskega vzpona na peti najvišji vrh na svetu, 8481 metrov visoki Makalu, s čimer so se naši gamsi izenačili z največjimi alpinističnimi velesilami.
Anja se jim je takrat pridružila kot nadobudna novinarka informativne oddaje na Planet TV, kjer je začela njena dobrodelna akcija dobivati prve obrise kmalu po katastrofi. Ob dušnem zadovoljstvu, ki je zaplalo v dušah slovenske odprave ob odkrivanju biserov himalajskega pogorja, sta navdušenje kalili le grenkoba, ki je vela iz opustošene pokrajine, in žalost v očeh prizadetih, ki jim je najmočnejši potres v zgodovini povzročil ogromno gorja – vzel je življenje skoraj devet tisočim in jih hudo ranil dvakrat toliko, sprožil pa je tudi smrtonosni snežni plaz na Mount Everestu in velik zemeljski plaz v dolini Langtang. Zaradi številnih človeških izgub se je 25. april 2015 v zgodovino Nepala zapisal kot najbolj črni dan. Na sto tisoče
Nepalcev je ostalo brez doma, z zemljo so bile zravnane celotne vasi, porušene zgodovinske stavbe in ustanove. Med njimi šole, ki so v tej revni in manj razviti državi edina svetla točka in odskočišče iz objema revščine in brezizhodnosti. Anja, ki je s tamkajšnjimi otroki preživela nekaj trenutkov, jih razveselila z bomboni in se z njimi zatopila v igro, je kljub jezikovnim oviram spoznala, da jim šola pomeni veliko, če ne vse.
Limeta v zahvalo
Planet za Nepal je bil odmeven projekt, ki je združil ljudi po vsej državi. »Zbiranje se je končalo nekaj dni po
otrok obiskuje šolo.