Vožnja v prihodnost
V zadnjem mesecu sem začela preizkušati sistem za izposojo električnih avtomobilov. Uporaba je preprosta, z aplikacijo, v kateri vidiš avtomobile, ki so na voljo v bližini. Ponudnik, ki sem ga izbrala, ima precej razvejano mrežo, tako da so postaje električnih avtomobilov za izposojo v bližini moje službe, doma, zdravnika, trgovine in tako dalje. Aplikacija ti kaže, koliko avtomobilov je na voljo, in ko najdeš prostega, ki ti ustreza, ga lahko rezerviraš za petnajst minut. V tem času prideš na postajališče, ga odkleneš, se odpelješ in ga pustiš na enem izmed postajališč na lokaciji, kamor si se odpravil. Vožnja se avtomatsko plača iz virtualne denarnice v aplikaciji, kamor si naložil denar. Praktično in enostavno torej – brez stroškov in iskanja parkinga, plačevanja goriva ... Zakaj torej te pogruntavščine ne uporablja več ljudi?
Prvič, ker vseeno ni tako poceni. Pot v službo te povprečno stane nekje med 4 in 5 evri. Verjetno se ti car sharing torej finančno izplača le, če se z avtomobilom voziš le v službo in nazaj – ali pa celo samo nekajkrat na teden. V tem primeru je pravzaprav res odkritje, saj je dvosmerna vožnja cenejša, kot če bi se samo v eno smer zapeljal s taksijem – in to brez že omenjenih stroškov parkiranja, bencina itd. A tisti, ki se z avtom radi nekajkrat na dan peljejo povsod, ne bi prišli prav ugodno skozi. Verjetno je še večji zadržek ta, da smo še vedno tako obremenjeni s tem, da je nekaj naše, z avtom poudarjamo svoj status, pa tudi če je na lizing. Znanka je na primer poudarila, da ne bi mogla voziti nobenega drugega avta razen svojega mercedesa ... Faktor, ki bi lahko koga odvrnil od izposoje električnih avtomobilov, je tudi odvisnost od polnilnic. Krajše vožnje po mestu niso težava, saj je sistem polnilnic res razvejan, poleg tega za prevoz z enega konca mesta na drugega niti ne potrebuješ polne baterije. Zaplete se, ko se želiš odpraviti na primer na potovanje. Odisejada poti v tujino z električnim avtomobilom je bila pred časom opisana na blogu Lahkih nog naokrog, kjer električnega avtomobila ravno zaradi pomanjkanja polnilnic in neenotnega sistema njihovega delovanja v tujini nikakor ne priporočajo.
Najbrž bo moralo preteči še nekaj let, da bo parkingov za električne avtomobile s polnilnicami povsod po Evropi dovolj, da bo tudi potovanje na tuje z električnim avtom postalo rutina. Še prej pa je treba zavest o tem, kako praktična zadeva je to
– in veliko bolj eko kot lasten avtomobil –, še bolj razširiti na domačem terenu. Pripeljati sem še več ponudnikov tovrstnih vozil, razširiti postajališča še bolj na obrobje, povečati število parkirnih mest za električne izposojene avtomobile ... Veliko letošnjih ljubljanskih županskih kandidatov se je zavzemalo za to, da bi avtomobile postopoma povsem izrinili iz mest in dali prednost kolesarjem ter javnemu prometu. To se mi ne zdi pravi način – treba je razumeti, da se številni ne bodo nikoli odpovedali avtomobilom in udobju, ki ga avto prinaša. Daljša pot s kolesom v službo je v neprijetnih vremenskih razmerah prava nočna mora, da o prenatrpanih in počasnih avtobusih ljubljanskega potniškega prometa sploh ne govorimo. Napredek nas je razvadil, nimamo kaj – in narodu tega ni mogoče kar vzeti, treba mu je pokazati alternative. Premikanje v smeri še boljše dostopnosti sistema izposoje električnih avtomobilov je že ena izmed njih.
Praktično in enostavno torej – brez stroškov in iskanja parkinga, plačevanja goriva ... Zakaj torej te pogruntavščine ne uporablja več ljudi?