Gozdar Marjan že 140-krat daroval kri
Krvodajalstvu se je zapisal že med služenjem vojaškega roka
NOVO MESTO • Pred dnevi je 61-letni Marjan Kocjan iz Potočne vasi pri Novem mestu zadovoljen prišel v Center za transfuzijsko dejavnost v Splošni bolnišnici Novo mesto. Pravzaprav vedno pride nasmejan in dobre volje, tokrat pa je prišel že 140. Ja, tolikokrat je že sedel na stol za odvzem krvi.
Navdušil tudi sodelavce
»Saj mi ni pomembna številka, kolikokrat sem daroval kri, bolj mi je pomembno dejstvo, da tako pomagam tistim, ki potrebujejo to nenadomestljivo življenjsko tekočino, na tak način lahko tudi komu rešim življenje, in to je res dober občutek,« pravi upokojenec, ki se z nasmeškom na ustih spominja svojih krvodajalskih začetkov. Bil je v vojski, najprej v kraju Petrovac na Mlavi, od tam pa so ga poslali v Sremsko Mitrovico. V vojski je kar trikrat daroval kri, takrat pa ga je k temu gnala predvsem ena misel: s tem si je služenje vojaškega roka skrajšal za kar šest dni! Tedaj pa je to poslanstvo postalo nekaj samoumevnega. »Ko sem še delal v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, sem precej sodelavcev navdušil, da so postali krvodajalci,« pove in doda, da pa mu žena in hčerki na tem področju niso sledile. Sam krvi nikoli ni potreboval, niti nihče od bližnjih. »A nikoli ne veš, kdaj jo boš. Že moje delo sekača je bilo nevarno. Malo pred upokojitvijo sem tudi sam doživel nesrečo v gozdu, ko se je odlomil vrh enega drevesa in mi padel na glavo. Ličnico in nos mi je razbilo pa zobe poškodovalo. Operiran sem bi v Ljubljani, še zdaj imam ploščice v ličnici,« nadaljuje.
Aktivni gasilec
Čeprav je Marjan v pokoju, živi precej aktivno življenje. Je prostovoljni gasilec v PGD Kamence, rad pomaga sosedom, ki so pomoči potrebni, ali pa tudi, če potrebujejo prevoz na srečanja, druženja ali ko morajo k zdravniku ali na terapije. Tudi v gozdu sta njegovo znanje in praksa drvarja še kako dobrodošla. Ostaja pa zvest krvodajalstvu in glede na tempo, torej da daruje kri štirikrat na leto, bo zagotovo dosegel še kak visok jubilejni odvzem. Tokrat so mu po jubilejnem odvzemu čestitali. TANJA JAKŠE GAZVODA
Malo pred upokojitvijo sem tudi sam doživel nesrečo v gozdu, ko se je odlomil vrh drevesa in mi padel na glavo.