Rtno nevarno
ritmu narave. Z zimskimi aktivnostmi (smučanjem, alpinizmom, neprimerno vožnjo po gozdu …) ljudje velikokrat vznemirjamo živali. Preplašene porabijo veliko energije, s katero bi morale varčevati, da bodo lahko preživele zimo in neugodne vremenske pogoje.
Brez kruha za ptice
Za hranjenje oziroma puščanje hrane na krmiščih skrbijo lovske družine, ki imajo natančno odmerjene količine hrane in lokacije krmišč. Lovci divjad hranijo predvsem zato, da ne bi povzročala škode na kmetijskih zemljiščih. Nepremišljeno nastavljanje hrane prostoživečim živalim te privablja bliže vasem in kmetijskim zemljiščem, kjer lahko povzročajo škodo. Pozimi največkrat hranimo ptice. Opazujmo, katere prihajajo na naše krmišče, in ponudimo hrano za tiste, ki ga največkrat obiščejo. Ne smemo jim dajati kruha, ker ne omogoča energetskega izkoristka, živali so navidezno site, v resnici pa stradajo naprej.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Lovski zvezi Slovenije (LZS) in Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) še posebno poudarjajo, da divje živali v hudih zimah potrebujejo predvsem mir. Ob tem vse obiskovalce gozdov opozarjajo, da ne vznemirjajo divjadi in je ne krmijo. Še posebno prosijo vse lastnike psov, da jih med sprehodom ne spuščajo s povodcev. V hudih zimah, kot se nam menda obeta januarja, zlasti zaradi visoke snežne odeje, je divjad bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, zato MKO, LZS in ZGS še opozarjajo, da lahko v takšnih razmerah vsakršno vznemirjanje divjad smrtno ogrozi. Posebej omenjajo vožnjo z motornimi sanmi zunaj poligona, smučanje zunaj označenih smučišč, sprehode zunaj uhojenih poti in še posebno spuščanje psov s povodcev med sprehodom.
Kjer snežna odeja presega 40 centimetrov, je, razen v izjemnih okoliščinah, dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb, prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost.
Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je tudi čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir.
Poskrbite za domače živali
Tudi v Društvu za zaščito živali Pomurja pozivajo vse lastnike živali, naj v mrzlih in vetrovnih zimskih dneh poskrbijo za dobro počutje svojih hišnih ljubljenčkov. Tistim, ki ne živijo v hiši, naj zagotovijo zavetje pred zmrzaljo in vetrom, najbolje je, da živali namestijo v neogrevane garaže ali druge zaprte prostore z dnevno svetlobo. Vedno naj imajo svežo pitno vodo, ki v nizkih temperaturah zelo hitro zmrzne, zato se naj večkrat na dan zamenja. Prav tako naj bo hrana primerne temperature za uživanje. Žival jo naj takoj použije, tisto, ki ostane, pa naj lastniki odstranijo, saj prav tako hitro zmrzne in kot takšna ni primerna za nadaljnje uživanje. Hišnih ljubljenčkov, ki bivajo v hiši, naj lastniki ne puščajo dlje v avtomobilu, saj lahko zmrznejo. Prav tako naj bodo lastniki psov še posebno pazljivi, da ne odidejo od doma. V visokem snegu lahko namreč pes izgubi voh in ne najde poti nazaj. Poleg tega lahko psi, ki zaidejo v gozd ali na njive, preganjajo tudi nič hudega slutečo divjad, ki išče hrano za preživetje in je prav tako izpostavljena nagonom psov po lovu, in tako jo lahko celo poškodujejo. Lastnike prosijo, da so bolj pozorni in svojih psov ne puščajo brez nadzora.
»Ne smemo pozabiti niti na ptice v okolici, kjer živimo. Krmimo jih v okolici naših domov, kar moramo početi vso zimo. Ko enkrat začnemo krmljenje, moramo nadaljevati vse do takrat, ko sneg skopni in si ptice lahko same začno iskati hrano, nikakor pa tega ne smemo prekiniti prej. Torej, ne pozabimo na domače in divje oziroma prostoživeče živali v mrzlih zimskih dneh,« pravi Terezija Cvetko, predsednica Društva za zaščito živali Pomurja.
Ð