Za 100 let bitka za obstanek
Direktor CB24 Tabor Davor Škerjanc verjame v lepši jutri
LJUBLJANA • Po uvrstitvi v 1. SNL v sezoni 2019/20 so bili načrti NK Tabor smeli, drzni in ambiciozni. Za častitljivi jubilej, 100-letnico kluba, ki je bil ustanovljen leta 1923, so si v Sežani zaželeli uvrstitev v Evropo. A realnost je kruta: za Tabor bo v drugem delu prvenstva najlepše darilo obstanek med najboljšimi.
Tekmovalni zastoj v četrti zaporedni prvoligaški sezoni po odlični prvi, zanesljivi drugi, nekoliko že »majavi« tretji naj ne bi napovedoval zlovešče prihodnosti. Direktor Tabora Davor Škerjanc, je brez zadržkov predstavil temne in svetle utrinke. »Še nikoli v Sežani ni bilo toliko mlajših kategorij. Mladinci so celo na vrhu 2. SML zahod. Stanje v mlajših kategorijah je BP (brez problemov, op. p.) in je odsev tega, kar smo si zastavili, ko smo se pred sedmimi leti lotili nogometnega projekta na Kraškem. Povezali smo Sežano, Divačo in tudi Ilirsko Bistrico,« je povedal nekdanji hitronogi nogometaš z zajetno prvoligaško kariero.
Na članski ravni se stvari ne razpletajo po željah. »Plačali smo davek za ambicioznost. Prvo sezono in predvsem zato, ker smo želeli ostati v 1. SNL, smo za malenkost presegli naše denarne zmožnost. Potem je prišla še pandemija in naš primanjkljaj je zrasel na pol milijona evrov. Vsaj ne povečujemo ga,« je nekaj razlogov za tekmovalni zdrs izpostavil eden od ključnih selektorjev moštva, v katerem je veliko tujih igralcev. A je Tabor, resnici na ljubo, odprt tudi za slovenske fante. »Težava je, ker jih težko ujamemo, saj so dražji od tujih,« je Škerjanc zabelil igralsko kombinatoriko in se dotaknil idealnega poslovnega modela.
»Kot pri večini klubov v 1. SNL ima člansko moštvo svojega upravljavca, FC Tabor d.o.o. Dogovor je tak, da gre določeni del pokroviteljskih deležev iz lokalnega okolja v mladinske šole. Drugi denarni viri prihajajo iz donacij občine, vadnin in Nogometne zveze Slovenije. Na začetku smo presegli milijon evrov proračuna za celotni ustroj delovanja, zdaj ta ne presega milijona. Naše odločitve so bile odgovorne, saj smo vedeli, da na dolgi rok ne bo mogoče preživeti le z podrejanjem rezultatom. Za nas je obstanek strateško zelo pomemben, ni pa pomembnejši od denarne stabilnosti kluba,« je odprl pogled v osrčje delovanja in poslovanja kluba, ki nima ustreznih vadbenih igrišč. »Prisiljeni smo improvizirati. Ko ni druge možnosti, koristimo vadbeni center v zamejstvu v Opčinah. Ima umetna igrišča. Ko so razmere normalne, treniramo v Krvavem Potoku. Ampak v Sežani bi potrebovali vsaj dvoje igrišč z naravno travo. A to zadeva tudi občino. Novi župan ima posluh za nogomet in v dveh, štirih letih bi lahko prišli do enega igrišča, ki ga bo prinesla kombinacija javnega in zasebnega partnerstva. To je tudi osnovni organizacijski model za vse klube v 1. SNL. Slovenski ekonomski prostor je tako majhen in s skromnimi denarnimi zmožnostmi, da so klubi brez strateških partnerjev težko samovzdržni,« je Škerjanc potegnil črto.