Predčasno dramljenje
VSloveniji smo po najtoplejšem letu 2022 vstopili v najtoplejši začetek januarja, odkar Arso izvaja meritve. Narava se že odziva na prezgodnjo toploto. Pojavljajo se informacije o pojavih zvončkov, marjetic, regrata. Vzbrstele so nekatere okrasne in gozdne rastline, na Krasu se šopirijo prvi poganjki divjih špargljev, na vrtovih poganjajo zelišča, obnašanje ljudi in živali je bolj spomladansko kot zimsko. Na dogajanje v rastlinskem svetu ne vpliva samo topla zima, ampak tudi okoljske razmere v času preteklega vegetacijskega obdobja in zlasti okoljske razmere v obdobju zimske dormance rastlin. Lahko trdimo, da se učinki meteoroloških anomalij na rastline nalagajo, saj je imelo kar devet mesecev lanskega leta glede na povprečje obdobja 1981–2010 nadpovprečno temperaturo zraka, le dva podpovprečno, september pa je bil po temperaturi blizu povprečja. Največje težave so imele rastline poleti, sploh na zahodu države, kjer je bilo poletje 2022 najtoplejše doslej. Drugi največji temperaturni odklon je bil jeseni 2022, kar jo uvršča med pet najtoplejših doslej. Tudi zimo smo začeli z izjemno toploto, saj smo šele v sredini decembra v osrednji Sloveniji izmerili prvo negativno temperaturo v sezoni, v Ljubljani je bilo to najkasneje v dobi meritev. Na to podlago se nizajo nadpovprečno topli dnevi v začetku januarja. Kaže, da se bo mila zima še nadaljevala, sneg beli le vršace.
Znanilci pomladi na Obali Tudi prvi znanilci fenološke predpomladi so letos pohiteli.
Marsikje se že pojavljajo prvi cvetovi malih zvončkov (Galanthus nivalis). Po podatkih Arsa zvončki običajno zacvetijo v januarju v toplejših predelih Primorske, Krasa, Vipavske doline in Goriške, tudi v osrednjem delu Slovenije pogosto ob koncu januarja, najkasneje, v prvih dneh marca, pa v hladnejših predelih (povprečje 2000–2021). Letos povsod zelo hitijo, razen v višjeležečih predelih in območjih s snegom. Kadar mali zvonček zacveti prezgodaj, že sredi zime ob otoplitvah, je to opozorilo, da so lahko zaradi zmrzali v nevarnosti ozimna žita.
Le malo ljudi pozna pravo ime znane mimoze – srebrna akacija –, katere impozantna socvetja že krasijo še dokaj zaspano naravo. Obstaja tudi drugo ime, avstralska akacija, ker je bila na našo celino uvožena iz Avstralije. Mimoze ali srebrne akacije so podobno kot zvončki znanilci pomladi v obalnih predelih. Akacija je termofilna rastlina, lahko raste le v toplem podnebju z milimi zimami. Popolnoma bi odmrla pri hudem mrazu, pod –10 °C. Tudi če temperature niso tako nizke, jo je pred mrazom vredno zaščititi. Cvetje mimoze je grozdasto in je sestavljeno iz številnih rumenih bunkic, ki se razvijejo v rumeno mehko socvetje. Sadež je v obliki stroka s semeni. Srebrna akacija nosi pomembno zgodbo.
V Italiji proslavljajo dan žena s simboličnim obdarovanjem žensk z mimozo. Izvor te tradicije je nejasen, segal naj bi v čas po drugi svetovni vojni. Po francoski tradiciji se je ženskam ob osmem marcu poklanjalo vijolice in šmarnice, cvet mimoze pa je dostopnejši nadomestek, ki naj bi simboliko približal tudi širši javnosti. Mimoza je znak spoštovanja do žensk in solidarnosti do zatiranih žensk po vsem svetu. Je tudi pomemben del parfumske industrije.
Prve alergije
Po podatkih biovremenske napovedi Arsa in NZLOH je toplo vreme toliko pospešilo razvoj cvetov leske, da v nižinah nekateri grmi na toplih legah že sproščajo cvetni prah. Na severovzhodu države so izmerili visoko obremenitev, v splošnem pa so v zraku le posamezna zrna. Cvetovi leske so enodomni in se razvijejo zgodaj spomladi,
Zimo smo začeli z izjemno toploto, šele v sredini decembra smo v osrednji Sloveniji izmerili prvo negativno temperaturo v sezoni.
še pred olistanjem. Leska na eni rastlini razvije ločene moške cvetove s prašniki in ženske cvetove s pestiči. Moški cvetovi so združeni v precej velika socvetja, ki se razvijejo že poleti, prezimijo in se odprejo zgodaj spomladi, ženski cvetovi so zelo majhni, skriti v cvetnih brstih, iz katerih izraščajo majhne karminasto rdeče brazde. Cvetni prah raznaša veter.