Cestnoplužnonovinarska mafija
Ne vem, jasno, kako je drugod po svetu, ampak Slovenija je bržkone dežela modrecev, vsevednežev, strokovnjakov. Ob ponedeljkovem močnem jutranjem sneženju je bilo s skoraj plebiscitarno večino slišati in brati pod raznimi spletnimi komentarji, kako je sneg cestarje spet presenetil. Plug pač po cesti naredi en krog in ob tako močnem sneženju je kaj hitro vse spet belo, še preden se obrne in jo useka po isti špuri. Če je že zabasana z vozili, pa itak ne gre. Pa saj je marsikdo od nas že kdaj kidal dvorišče in bentil, ko je belo odejo naneslo nazaj, še preden je prišel na drugi konec. V prometu je pa zaradi tega lahko kaj hitro sranje. Sploh ko se čez (avto)cesto postavi kamionar, ki bi se moral tako ali tako izločiti. To povzroči domino efekt. Promet se preseli na druge regionalne in lokalne ceste, ki so ob jutranji konici že tako zafilane. Sicer pa, koga brigajo vse te okoliščine. Glavno je, da imajo nekateri vse rešitve. Ko zapišem vse, res mislim – vse!
A da ne bo pomote. Samo poskušam nekako razumeti (ne opravičevati, ker seveda vse tudi pri njih ni tipi topi) njihovo delo skozi določene okoliščine. Nimam nobenih sorodstvenih ali drugih vezi pri cestarjih, preden se name zaradi teh vrstic zgrne val ogorčenja. »Poglej ga, novinarski plačanec, kako služi tem vplivnim cestnoplužnim lobijem, ne pa nam, navadnim državljanom, ki imamo na dlani vse rešitve za to državo.«
Nimam nobenih sorodstvenih ali drugih vezi pri cestarjih, preden se name zaradi teh vrstic zgrne val ogorčenja.
Cestarji in novinarji na neki način delimo enako usodo. Redko najdeš koga, ki bo suvereno navrgel: »Hej, jaz pa nimam pojma o novinarskem poklicu.« Ob raznih debatah, seveda če so ob šanku podkrepljene še z maligani, je stopnja strokovnosti toliko večja, hitro vedo, kako se pravilno piše novice, prispevke, na kakšen način bi morali poročati.
»Kako Slovenija nima nobenega dobrega raziskovalnega novinarja?« me vsake toliko kdo vpraša. Ko želim izvedeti, kaj se sploh skriva pod meni sicer v tem poklicu nič kaj ljubim pridevnikom raziskovalni, pa naletim bodisi na tišino ali pa na blodnjave odgovore, ki z realnostjo nimajo prav nobene veze. Ampak glavno je, da vedo, kako se streže v našem poklicu. Pa ne samo v našem. Povsod.