Draginja je Slovenijo prizadela manj
Očitna visoka rast življenjskih stroškov traja že skoraj eno leto A draginja nas tepe manj od evropskega in globalnega povprečja
LJUBLJANA Najprej zaradi epidemične situacije, od konca februarja lani pa še zaradi vojne vihre v Ukrajini se tako rekoč ves planet sooča s finančno krizo in draginjo. Predvsem vojna je povzročila velik skok cen energentov, s tem pa tudi hrane. Podražitve so tako nekaj povsem realno pričakovanega, svoje pa dodajo še razne špekulacije in rast cen, ki je pravzaprav povsem nepotrebna oziroma gre za tako imenovane vojne dobičkarje. A ne glede na razlog se vse to seveda odraža v kupni moči državljank in državljanov. Pri tem pa je videti, da jo je Slovenija, vsaj po podatkih ankete sodeč, odnesla bolje od povprečja.
Subjektivne ocene
Konec leta 2022 je vodilno svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN v sodelovanju z Inštitutom Mediana raziskovalo mnenje več kot 29.000 ljudi iz 36 držav. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov o zviševanju življenjskih stroškov je Mediana objavila podatke o zaznavi potrošnikov in njihovem soočanju s podražitvami. Presenetljivi podatki kažejo, da je draginja prebivalce Slovenije prizadela precej manj od prebivalcev Hrvaške in Srbije pa tudi manj od evropskega in globalnega povprečja. Kar 27 odstotkov vprašanih še vedno živi udobno, 55 odstotkov jih ne živi niti udobno niti težko, 15 odstotkov prebivalcev pa se preživlja le s težavo. Delež slednjih je bistveno nižji od globalnega povprečja, ki znaša kar 36 odstotkov, in skoraj dvakrat nižji celo od evropskega povprečja, kjer se težko preživlja 29 odstotkov ljudi. Na Hrvaškem je delež teh 26-odstoten, v Srbiji pa kar 36-odstoten.
Ocene so sicer subjektivne in niso povezane z objektivno merljivimi prihodki. Največ ljudi, kar 48 odstotkov, jih meni, da živijo udobno v gospodarsko sicer ne najbolje situirani Indiji in na Filipinih, medtem ko jih je v Evropi največ, 45 odstotkov, na Finskem. Največ, kar 76 odstotkov, se jih preživlja težko v Argentini, v Evropi pa največje težave pestijo Grke, saj jih tam težko živi kar 48 odstotkov.
Prisiljeni v spremembe
Zanimivo je, da se tudi manj Slovencev od evropskega povprečja prilagaja spremembam. Čeprav je takih, ki so bili v spremembe prisiljeni, 45 odstotkov, 30 odstotkov pa jih prilagoditve načrtuje v prihajajočih mesecih, je to opazno manj od Hrvaške, Srbije ali Evrope. Nadpovprečno število ljudi v Sloveniji, skoraj petina, ne namerava uvesti nobenih sprememb, da bi znižali življenjske stroške.