Osamljenost kot bolezen
Vpliva na srce, možgane in tudi dolgoživost; verjetnost zgodnje smrti je pri osamljenih višja Prijateljske stike moramo jemati enako resno kot prehrano in gibanje.
Osamljenost ni samo občutek: je nadloga, stanje, ki ga je treba obravnavati kot bolezen – in to nalezljivo in smrtonosno. Pomanjkanje stikov z drugimi je prav tako škodljivo kot kajenje (15 cigaret na dan), tudi kot debelost. Osamljenost nas prizadene čustveno, psihično, tudi fizično: dlje trajajočo osamljenost (več kot dva tedna) strokovnjaki povezujejo z visokim krvnim tlakom, depresijo, boleznimi srca, možgansko kapjo, tudi alzheimerjevo boleznijo.
Zdi se, da je vse to posledica povečanega vnetja, to je namreč povezano s kroničnimi boleznimi.
Odnosi z drugimi ne prispevajo le k čustvenemu blagostanju, imajo tudi močan vpliv na fizično zdravje.
Neka raziskava je razkrila, da je verjetnost zgodnje smrti pri osamljenih ljudeh za 26 odstotkov višja. Pri tistih, ki imajo malo ali nič socialnih stikov, se ta delež dvigne na 29 odstotkov, pri ljudeh, ki živijo sami, pa na 32 odstotkov. Prijateljske stike, družabno plat, moramo jemati enako resno kot prehrano in gibanje. Najbolj ranljivi so stari od 30 do 60 let, pravijo raziskovalci in pojasnjujejo, da ne gre za to, da so sami, pač pa za kakovost odnosov: bolj ko smo zadovoljni z njimi, manj smo osamljeni, srednja leta pa so tista, ko smo z njimi najmanj zadovoljni. Metaanaliza 70 raziskav je pokazala, da imajo osamljeni ljudje srednjih let višje tveganje za smrt zaradi katerega koli vzroka kot v drugih kategorijah starosti. Prej kot drugi uživajo več alkohola, jedo bolj nezdravo in se prej spustijo v spolne avanture. In čeprav prinaša samsko življenje tudi nekatere koristi in prednosti, fizičnega zdravja ni med temi.