Postprihodnost Na eks
Umetna inteligenca je primerljiva z nastankom interneta. Slednji pa je, kot vemo, za vedno spremenil delovanje sodobne družbe, in to prav na vseh področjih. Kot pred njim televizija in pred njo radio in telefonija. Danes, torej leta 2023, smo vstopili v postdigitalno dobo, ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne, proti temu se bomo težko borili, prav lahka ne bo niti regulacija (če bo sploh mogoča), pa tudi varstvo osebnih podatkov in zaščita avtorskih pravic sta dobila nove razsežnosti oziroma pasti (še bolje: črne luknje). Pred kratkim je v Ljubljani potekala že deseta konferenca Diggit, na kateri je o trendih na digitalnem področju za leto 2023 spregovoril Alastair Banks, ki je pri 19 letih s sošolci ustanovil agencijo za digitalno trženje Optix Solution. Slednja je danes ena od vodilnih v Veliki Britaniji, Banks pa sicer piše tudi za prestižno poslovno revijo Forbes. Med svojim obiskom v Sloveniji je v intervjuju za MMC RTV Slovenija podal nekaj precej zanimivih misli o umetni inteligenci. Ena od teh je bilo tudi mnenje, ki je bilo osnova
Zaenkrat so to vse le ugibanja, a trenutno ni nobena napoved tako zelo daleč od resnice, četudi še vse visi v zraku.
za moj uvodni stavek, zapisan v današnji kolumni. Banks je namreč prepričan, da je Microsoftova pametna pogovorna platforma ChatGPT, ki je v tem času pravzaprav razlog, da se z umetno inteligenco ukvarja (in jo uporablja) domala ves svet in ne zgolj strokovnjaki, primerljiva z nastankom interneta, ki je se v svoji konkretnejši obliki pojavilo v letih 1996 in 1997. »Bil sem del tega in videl, kako pomembno je bilo vse skupaj. Družbena omrežja so se začela okoli leta 2004, sledilo je spletno nakupovanje in izzivi, ki jih je prineslo dejstvo, da ljudje na medmrežju niso hoteli plačevati s kreditnimi karticami. Kar koli sem vprašal ChatGPT, sta bili hitrost njegovega odziva in podana vsebina neverjetni,« je dejal Banks ter dodal, da ga je ob prvem stiku z novo umetno inteligenco prešinila misel, da nam bo to zagotovo (ponovno) spremenilo življenje. V nemalo primerih zagotovo na bolje. A, kot je bilo tudi pri popularizaciji in vseuporabnosti interneta, ima vsaka tako revolucionarna novost svoje minuse. Predvsem zaradi večnega vprašanja, ali bomo na koncu za delo sploh še potrebovali človeka. Investicijska banka Goldman Sachs je denimo napovedala, da bomo zaradi razvoja umetne inteligence ob 300 milijonov delovnih mest. Torej umetna inteligenca prinaša več revščine, še večji razredni razkol? Zaenkrat so to vse le ugibanja, a trenutno ni nobena napoved tako zelo daleč od resnice, četudi še vse visi v zraku. Konkurenčni spletni velikani, kot je Google, so Microsoftu že napovedali bitko, nedvomno bodo sledili tudi preostali, sicer se bodo, če ne bodo sledili trendom, težko obdržali na trgu. Googlova umetna inteligenca Bard AI bo na voljo v 180 državah, povezala pa se bo z vsemi obsežnimi obstoječimi sistemi, od virtualnih zemljevidov do elektronske pošte ter spletnih iskalnikov.
Ob koncu omenjenega pogovora za MMC pa je Banks namignil še na nekaj. Opozoril je namreč na AutoGPT, ki deluje nad ChatGPT-jem. »Če se vam zdi srhljiv ChatGPT, vas bo AutoGPT odpihnil,« je dejal. »Recimo, če mu postaviš vprašanje, kako naj postanem milijonar čez nekaj let, bi vam ChatGPT takoj ponudil nekaj odgovorov, AutoGPT pa bi se umaknil in vam ponudil orodja in celotno strategijo, kako to dejansko izvesti,« je razkril Banks in nam »odpihnil« misli. Prihodnost je morda resda že tu, a postprihodnost je tista, ki se nenehno razvija, ob prihodu umetne inteligence, torej robota, pa bo zdaj z nami, torej s človekom, tudi tekmovala.