Padec meja je turistična priložnost
Ilirskobistriško s širšim območjem stavi na povezovanje različnih ponudnikov Schengen bodo izkoristili za močnejše sodelovanje z južnimi sosedi
ILIRSKA BISTRICA Padec državne meje po vstopu Hrvaške v schengensko območje je odprl nove možnosti tudi na področju turizma, in sicer v krajih, kjer je še nedolgo tega veljalo razmišljanje, da gostom nimajo česa pokazati, zato so ideje o turističnem razcvetu kraja, če so sploh vzklile, kaj hitro opustili. A zdaj je zavel nov veter. Društvo turističnih novinarjev Slovenije s predsednico Marjano Grčman na čelu in Turističnoinformacijski center (TIC) Ilirska Bistrica, ki ga vodi Maja Uljan, sta pred dnevi v središču Ilirske Bistrice organizirala Poslovno borzo lokalnih ponudnikov od Postojne, Cerknice, Krasa, Brkinov, Ilirske Bistrice in tja na čezmejno območje do Matuljev, Reke in Buj na hrvaški strani. Čeprav je šlo za prvi tovrstni dogodek, se je na njem predstavilo kar 36 ponudnikov s področja turističnih in gostinskih storitev, kmetijstva, športa in kulture. Odzivi tako ponudnikov kot obiskovalcev so bili izredno dobri.
Tranzitna pot
Grčmanova je izpostavila, da je »borza lokalnih ponudnikov v Ilirski Bistrici dokaz, da je turistični prostor, ki se je odprl s padcem meje, lahko dobra poslovna priložnost tako za turistične ponudnike, kmete kot tudi za predstavnike malega gospodarstva. Meja naj bo le še zgodovinski spomin, čas je za ustvarjanje novih zgodb,« in sklenila: »Dobra obiskanost je zato motivacija, da to ne bo prva tovrstna borza, ampak bo naslednje leto še večja!« Čeprav omenjeno območje dnevno prečka veliko ljudi, saj mimo vodijo tranzitne poti do Istre in Kvarnerja, jim v tej regiji razen redkih turistično bolj znanih krajev (Postojnska jama, Škocjanske jame, Opatija, Reka) gostov ne uspe zaustaviti, kaj šele zadržati. Omenjena borza lokalnih ponudnikov je pokazala, da je tokrat interesa za spremembo v smeri turizma veliko, predvsem pa vsi stavijo na povezovanje, saj tudi primeri drugih območij v Sloveniji, ki so nekoč delili podobno usodo, pokažejo, da je to ključ do uspeha. Šli so še korak dlje in si podali roko odločevalci in ponudniki na obeh straneh meje. »Vabilu smo se takoj odzvali, predvsem se mi zdi pomembno, da se nas, lokalne ponudnike, ki se premalo dobro poznamo, poveže, kakor tudi, da se povežemo s Kvarnerjem oziroma sosednjo Hrvaško. Čas je, da se spoznamo in skupaj zgradimo uspešno zgodbo. Soliranje ne pride v poštev, če sodelujemo, je pa, kot rečemo, win-win zgodba. Vsak je specializiran na nekem področju, skupaj pa smo potem kot eno,« razmišlja Gregor Slavec s Kmetije Slavec iz Knežaka, sicer pa prvi inovativni mladi kmet, ki si je prislužil celo evropsko nagrado.
Rdečo nit še iščejo
Identiteto na turističnem področju ilirskobistriško območje še išče, jasno pa je,