Pred nevarnostjo so

Skoraj neprekinjeno je bil poseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih Danes je to priljubljena pohodniška točka

kot 570 metrov visoki Rifnik na severnem obrobju Kozjanskega ni le priljubljena pohodniška točka s čudovitim razgledom na Šentjur z okolico, temveč tudi bogato arheološko najdišče. Vrh rifniške vzpetine je bil naseljen že v petem tisočletju pred našim štetjem, v obdobju mlajše kamene dobe, in odtlej v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih. Na vrhu markantnega hriba je arheološki park, ki leži na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem in je odprt vse leto.

V parku si je mogoče ogledati temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na ogled manjša predstavitev izkopanih ostankov prastarih prebivalcev Rifnika, v središču Šentjurja, na Zgornjem trgu nasproti cerkve sv. Jurija, pa je na razstavi Rifnik in njegovi zakladi več kot 600 eksponatov.

Za vsakdanjo rabo

Nad arheološko razstavo bdi Pokrajinski muzej Celje. Čeprav so se dela arheologov, ki Rifnik raziskujejo že od sredine prejšnjega stoletja, leta 2010 ustavila, so lani sklenili posodobiti šentjursko muzejsko zbirko. Novo postavitev je zasnovala kustosinja in arheologinja dr. Maja Bausovac, pri čemer je poudarila nekaj ključnih podatkov o bogatem rifniškem najdišču. Pomembno ni le zaradi vrednosti izkopanin, ampak zaradi številnih najdenih preprostih predmetov za vsakdanjo rabo. Ti nam s svojo izpovednostjo približajo življenje prastarih prebivalcev vrha, ki daje s stožčasto obliko dolini reke

Voglajne posebno mikavnost. Na severnem pobočju so razvaline gradu iz 14. stoletja, ki je bil nekaj časa v posesti celjskih grofov.

»Iz mlajše kamene dobe ni veliko odkritega. Našli so ostanke naselbinske jame, v kateri se je ohranilo nekaj orodja in keramike, kaj drugega pa ne, zato ne moremo z gotovostjo reči, da je bila v tistem času na vrhu Rifnika naselbina, toda sledi poselitve zagotovo so. Podobno za keltsko obdobje ni dokazov o naselbini,« ob razstavljenih predmetih pojasnjuje kustosinja. Najstarejše sledi človekovega bivanja na Rifniku je odkril Lojze Bolta, drugi od treh najpomembnejših raziskovalcev Rifnika, poleg Walterja Šmida (med drugo svetovno vojno) in kasneje Darje Pirkmajer. Pod ostanki naselja iz starejše železne dobe je našel vrsto keramičnih fragmentov značilnih oblik in okrasa. V bronasti dobi Rifnik ni bil naseljen. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so na vzhodnem vznožju v vasi Črnolica pod gomilo iz starejše železne dobe odkrili nekaj ostankov iz srednje bronaste dobe. »Umrlih namreč niso pokopavali znotraj naselbine. V starejši železni dobi, ko je bila na vrhu Rifnika naselbina, so jih pokopavali najprej v žare, nato v gomile na pobočjih in ob vznožju Rifnika,« razlaga arheologinja.

Obrambna linija

Prav naravne danosti hriba so ljudem omogočale preživetje tudi v najbolj kritičnih zgodovinskih obdobjih. Kot pojasnjuje sogovornica, je bilo zlasti v starejši železni dobi in pozni antiki pomembno, da so imeli ljudje kraj, ki je bil že naravno zavarovan. Teh naselbin je bilo več: »V pozni antiki poznajo lokacije številnih naselbin tukaj naokrog, poleg Rifnika so to še Vipota pa Tinje nad Loko pri Žusmu, Donačka gora, Ajdovski gradec, Gradec pri Praprotnem. To so naselbine na hribih, nekatere na bolj skritih legah, druge na bolj izpostavljenih. Med slednjimi je Rifnik. Verjetno je tod potekala alternativna pot z vzhoda oziroma severovzhoda proti Celei. Tukaj so lahko nadzirali pot, in če so videli, da se bliža nevarnost, denimo vojska, so se z dimnimi signali opozarjali med seboj. Torej je celotno območje delovalo kot obrambna linija za zaščito. V mirnem času, denimo rimskem in keltskem, pa so se naseljevali v dolinah, saj je bilo to lažje, poleg tega je bila zraven voda. Na Rifniku so imeli cisterno. Če ni bilo potrebe, ljudje niso živeli na hribu, tudi danes vrh Rifnika ni naseljen.«

Na vrhu danes vidimo ostanke večje naselbine iz pozne antike, v rimskem obdobju je bilo tu po vsej verjetnosti svetišče s spremljevalnimi objekti. V pozni antiki so zgradili zgodnjekrščanski cerkvi in mogočno obzidje s stolpi. Na južnem pobočju hriba je grobišče, ki kaže na precejšnjo etnično raznolikost prebivalstva v tistem času.

Tempelj

»V antičnem obdobju naj bi na vrhu Rifnika stal tempelj, najverjetneje posvečen Akvoniju. Domnevno gre za lokalno božanstvo, ki se poja

Na kraju največje poznoantične naselbine na Slovenskem je danes arheološki park.

Šentjursko muzejsko zbirko na Zgornjem trgu je na novo zasnovala kustosinja in arheologinja dr. Maja Bausovac.

Pot na Rifnik ni prezahtevna, primerna je tudi za najmlajše in malce starejše obiskovalce.