Nevidna bolezen
Kronična vnetna črevesna bolezen se najpogosteje pojavi med 15. in 35. letom starosti, vse več novih diagnoz je med starejšimi od 60
bolnikov je v Sloveniji.
anašnji dan je namenjen ozaveščanju o kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB), kamor uvrščamo ulcerozni kolitis, pri katerem je vnetje omejeno na debelo črevo, in crohnovo bolezen, ki lahko zajame kateri koli del prebavne cevi, od ust do zadnjične odprtine. KVČB je neozdravljiva.
Pri nastanku bolezni imajo vlogo dedni in imunološki dejavniki, tudi okoljski, ter črevesna mikrobiota. Če se bolezen razvije zgodaj v otroštvu, ima dednost večji vpliv, ob svetovnem dnevu pojasnjujejo pri Društvu za KVČB. Bolezen je razširjena po vsem svetu, pogostejša je v razvitih državah, njena pojavnost pa je vse večja. S KVČB živi okoli 10 milijonov ljudi po svetu, v Sloveniji okoli 9000, najpogosteje pa se pojavlja med 15. in 35. letom starosti. Zadnja leta je vse več obolelih tudi med starejšo populacijo, zato letošnji svetovni dan poteka pod geslom KVČB ne
Dpozna starosti. Kot kažejo dostopni podatki, je od 10 do 15 odstotkov novodiagnosticiranih starejših od 60 let, a so ti zelo slabo zastopani v kliničnih študijah.
Zdravila za vse
»Bolezen je nevidna, bolniki je namreč ne kažemo navzven, počutimo pa se, kot bi nas lastno telo hotelo pokončati. Nezdravljena bolezen vodi v hude zaplete, ki povzročajo invalidnost,« pojasnjuje Mateja Saje, predsednica Društva za KVČB, in poudarja, da imamo v Sloveniji zelo dobre preventivne programe, Dora, Zora, Svit, ravno pri zadnjem odkrijejo veliko starejših bolnikov s KVČB. »Starejši, na primer, zaužijejo tudi več protibolečinskih zdravil, nesteroidnih antirevmatikov, kar je lahko dejavnik tveganja za bolezen. Vzroka sicer ne poznamo, zato lahko zdravimo simptome bolezni. Tudi z biološkimi zdravili, ki so dostopna vsem bolnikom. Tu smo naprednejši od zahodnejših ali severnejših držav, ki jih imamo običajno za zgled. Po uvedbi terapije ta pri nas običajno velja vse življenje.« Zdravljenje je zadnja leta občutno napredovalo, je pohvalna sogovornica: »Včasih so stanje bolnikov ocenjevali samo laboratorijsko, danes pa redno opravljajo še endoskopijo, kolonoskopijo in druge preiskave, veliko več parametrov upoštevajo, preden sklenejo, da je bolezen v remisiji. Vse poteka bolj poglobljeno, specialisti gastroenterologi nas budno spremljajo.«
Za bolezen so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, neželenim hujšanjem, drisko ter izčrpanostjo ter različno dolga obdobja remisije, ko so lahko nekateri bolniki tudi brez težav. »Bolezen se na začetku včasih kaže samo z rahlo povišano temperaturo in utrujenostjo, kar pogosto pometemo pod preprogo. A ravno utrujenost je lahko eden od zelo motečih simptomov, ki spremlja obolele,« opozarja Sajetova. Med neznačilne znake uvrščamo nočno znojenje, slabokrvnost, slabšo telesno zmogljivost in znižano kostno gostoto. Bolniki s KVČB morajo pogosto na operativne posege, pri katerih odstranjujejo abcese, zožitve, vnete in poškodovane dele črevesa, ki ni več prehodno, bolezen pa lahko spremljajo tudi zunajčrevesni znaki, prizadeti so predvsem veliki sklepi, oči in koža. Pomembno je, da bolnik prisluhne svojemu telesu in se izogiba živilom, ki mu ne ustrezajo, se giba po priporočilih in počutju. »Stresu se ne moremo izogniti, ga pa moramo obvladovati, saj je za nas zelo nevaren. V društvu pogosto organiziramo delavnice za psihološko podporo bolnikov,« pove Sajetova. Društvo za KVČB deluje od leta 2004 in ima 1930 članov, vsako leto pripravijo številna srečanja v živo ali na daljavo. Izobražujejo o bioloških zdravilih, izdajajo publikacije o bolezni, organizirajo pomoč med bolniki, sodelujejo z zdravniki specialisti, pripravljajo predavanja o prehrani in gibanju, svetujejo o pravnem in socialnem področju ter sodelujejo s sorodnimi društvi doma in na tujem. Kot rečeno, se je pojavnost KVČB izrazito povečala v razvitih državah sveta, tudi v povezavi s sodobnim načinom življenja, ta vključuje nezdravo, hitro pripravljeno in predelano prehrano, ki vsebuje preveč živalskih maščob, rafiniranih sladkorjev in premalo prehranskih vlaknin. Sodobna prehrana namreč vpliva na spremembo črevesne mikrobiote.