Polovica rojenih zunaj zakona
Ob mednarodnem dnevu družin zabavno srečanje v lendavskem parku Primerjava med letom 1981 in danes pokaže velike spremembe
Družina je prostor, kjer naj bi se vsak posameznik počutil varnega, ljubljenega in sprejetega. Je celica vsakega naroda in družbe ter hkrati vez, s katero se na mlajše generacije prenašajo vrednote in izkušnje. Občina Lendava je ob tej priložnosti povabila najmlajše občane do starosti treh let in njihove najbližje v mestni park, da bi ta dan preživeli skupaj in ustvarjali lepe spomine. Župan Janez Magyar je ob mednarodnem dnevu vsem iskreno čestital in sporočil, da bo občina še naprej skrbela za kakovost življenja in vsestransko spodbujala razvoj družine.
Očitne razlike
Pomen družine je prepoznan tudi globalno, zato je Generalna skupščina Združenih narodov pred 30 leti razglasila 15. maj za mednarodni dan družin, letošnja osrednja tema pa je Družine in demografske spremembe. V Sloveniji zbiramo podatke o družinah dobrih 41 let, od leta 1981. V tem času sta se spremenila družba in življenjski slog prebivalcev. Pred 41 leti je tako v družinah živelo 88 odstotkov prebivalcev, a se je od takrat več kot podvojil delež ljudi, ki živijo sami, povečal pa se je tudi delež članov skupinskih gospodinjstev ali skupnosti, ki pa statistično ne štejejo za
V tem času sta se spremenila družba in življenjski slog prebivalcev.
družino. Po podatkih statističnega urada je povečanje deleža tistih, ki živijo sami, povezano s staranjem prebivalstva. Delež najstarejšega prebivalstva (starih 80 let ali več) se je v zadnjih štirih desetletjih potrojil, prav to pa je starostna skupina, ki živi predvsem sama ali v skupinskih gospodinjstvih
(domovi za starejše). Tudi veliko tujih državljanov v Sloveniji živi samih; pogosto gre za moške, ki so se priselili, da bi se tu zaposlili. Samo v zadnjih desetih letih se je delež tujih državljanov med prebivalci podvojil. V štirih desetletjih se je povečal delež družin brez otrok (z 21 odstotkov se je povečal na 30) in zmanjšal delež družin z dvema otrokoma ali več. Včasih je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes vsaka četrta. Tudi delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi otroki ali več, se je zmanjšal (z 10 odstotkov na 6). Delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak (37 odstotkov je bilo takšnih 1981., pred dvema letoma pa 39 odstotkov). Povprečno število otrok v družinah se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56. Leta 1981 so 63 odstotkov vseh družin zastopale družine zakoncev z otroki; tudi v letu 2021 je bil ta tip najpogostejši, a je predstavljal le tretjino vseh družin (34 odstotkov). Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki se je v štirih desetletjih povečal z odstotka na 13 odstotkov, delež enostarševskih družin pa s 14 odstotkov na 23. Gre za odsev sprememb v družbi, ki se kažejo tudi v povečevanju deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze: leta 1980 se je neporočenim materam rodil vsak sedmi ali osmi otrok, medtem ko se od leta 2007 naprej v zunajzakonski zvezi rodi več kot polovica otrok. Podobne družbene spremembe je zaznati v povečanju deleža družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok: leta 1981 jih je bilo za odstotek, leta 2021 pa 5 odstotkov.