Oli svojce
za dobre družinske odnose, ohranjanje povezanosti in razumevanje demence. Demenca je zahtevna in predvsem čustvena izkušnja za vse vpletene. Pomembno se je zavedati, da se oseba z demenco ne more spremeniti ali prilagoditi, lahko pa svoje ravnanje spremeni in prilagodi zdrava oseba – torej svojec. Strokovnjaki so jasni predvsem pri prepoznavanju dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do demence, in svetujejo, da spremenimo svoj življenjski slog v bolj zdravega, kar v prvi vrsti vpliva na zdravje možganov. »Svetujejo predvsem redno telesno vadbo, uravnoteženo prehrano, kakovosten spanec, omejitev alkohola in kajenja, aktivno družabno življenje in miselno stimulacijo, ki ne temelji samo na uporabi tehnologije (televizija, radio, telefon), ampak predvsem na branju knjig, igranju družabnih iger, reševanju križank, barvanju pobarvank, ročnih spretnostih, plesu, petju,« poudarja sogovornica in doda, da so se kot zelo učinkovite pokazale terapije, kot so glasbena, likovna, umetnostna, terapija z živalmi, aromaterapija in podobne sproščujoče aktivnosti. Pomembno je, da svojci izvedo čim več o demenci, njenih znakih, osebnostnih spremembah in se pripravijo na možen potek bolezni, ki zahteva veliko razumevanja in moči, predvsem pa željo, da so pripravljeni spremeniti svoje odzive in prilagoditi način komunikacije ter interakcije z ljubljeno osebo. Dobro je, da so v učenje vključeni vsi družinski člani, tudi najmlajši, ki jim s starosti primernimi razlagami pomagamo pojasniti, zakaj babica ali pa dedek vse pozabita. Čeprav je položaj vsake družine drugačen, je nujno, da se oskrbe za osebo z demenco svojci lotijo s potrpežljivostjo, empatijo, odprtostjo do novih ravnanj in razumevanjem bolezni.
Poslanstvo
Petra Boh se je začela za osebe z demenco oziroma na splošno za to bolezen zanimati že na fakulteti za socialno delo, ko je pri profesorici Jani Mali prvič slišala za ta pojav. »Preprosto sem želela vedeti več, razumeti bolezen, ki človeku vzame najpomembnejše – spomine, življenjske izkušnje in znanje, ki si jih človek shranjuje v možgane celo življenje.« To je zdaj pravzaprav postalo njeno poslanstvo. Ne samo, da se je specializirala za to področje in ustanovila spletno stran eDemenca, lotila se je tudi pisanja.
Zadnja je Spominobarvanka, ki je nastajala in se razvijala približno dve leti. »Pišem za ljudi in si želim, da bi bilo moje pisanje s področja demence v resnično korist in pomoč ljudem. Da bi jim knjižne izdaje prinesle radost, uporabnost in novo izkušnjo.«
Poleg opisanega izpostavlja, da je nujna ureditev zakona o dolgotrajni oskrbi. »Mislim, da bi bilo dobo, da bi se v Sloveniji razširila geriatrija, da bi starejši imeli osebne zdravnike, ki bi se ukvarjali samo s posamezniki, starejšimi od 75 let. Geriatrična medicina je namreč veliko bolj osredotočena na potrebe in bolezni starega človeka kot splošni družinski zdravnik.« Kot še pravi, se veliko govori in opozarja, da so svojci večkrat sami, brez znanja in potrebne opore. A bolj kot ne ostane le pri besedah. »Politika ozaveščanja in dela s svojci se trenutno še vedno v večini rešuje prek nevladnih organizacij. Mislim pa, da si vsi želimo živeti v družbi, ki poudarja pomen ohranjanja samostojnosti, dostojanstva in enakovrednega vključevanja njenih prebivalcev od rojstva do smrti,« je sklenila Bohova.
Ð