Potrebujemo hrano, ne tobaka
V Sloveniji zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, vsako leto umre več kot 3100 ljudi; kajenje povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, srca in ožilja ter številne druge tegobe Prisotnost arom v tekočinah elektronskih cigaret je skrb vzbujajoča, saj
Potrebujemo hrano in ne tobaka, je geslo letošnjega svetovnega dneva brez tobaka. Četudi se na prvi pogled zdi, da hrana in tobak nimata nič skupnega, ni tako. Vse večjo prehransko krizo, kot izpostavlja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), poganjajo konflikti in vojne, podnebne spremembe ter gospodarski in družbeni vplivi pandemije covida-19, pa tudi gojenje tobaka, saj se za to vsako leto spremeni okoli 3,5 milijona hektarjev zemlje. »Gojenje tobaka prispeva h krčenju 200.000 hektarjev gozdov na leto. Zahteva veliko virov in uporabo pesticidov in gnojil, kar prispeva k degradaciji tal,« poudarijo na SZO in da se na zemljiščih, ki se uporabljajo za pridelavo tobaka, zmanjša možnost za gojenje drugih poljščin, na primer hrane, saj tobak izčrpava rodovitnost tal. V primerjavi z drugimi kmetijskimi dejavnostmi, kot sta gojenje koruze in celo paša živine, ima gojenje tobaka veliko bolj uničujoč vpliv na ekosisteme, saj so kmetijska zemljišča, kjer se goji tobak, bolj nagnjena k dezertifikaciji oziroma širjenju puščav.
Zato, še poudarja SZO, bi bilo treba nujno sprejeti zakonske ukrepe za zmanjšanje pridelave tobaka, kmetom pa pomagati pri prehodu na pridelavo alternativnih živilskih rastlin, saj morebitni dobički, ki bi jih pridobili s pridelavo tobaka, morda ne bodo nadomestili škode, povzročeni trajnostni proizvodnji hrane v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Ob tobaku še arome
Interesa za pridelavo bi bilo manj, če bi se zmanjšalo povpraševanje po cigaretah. V zadnjih desetletjih se države po svetu trudijo omejiti kajenje, predvsem zaradi njegovih negativnih zdravstvenih vplivov na zdravje posameznikov. »Kajenje tobaka povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, srca in ožilja ter števil
ne druge bolezni – sladkorno, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica so lahko slepota, motnje erekcije in številne druge. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umre približno polovica kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja,« razložijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da pri nas zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, vsako leto umre več kot 3100 prebivalcev Slovenije ali 60 vsak teden. »Kar 40 odstotkov teh smrti je prezgodnjih, to je pred 70. letom starosti. Kajenje tobaka je povezano z visokimi stroški, tako za posameznika kot družbo. V Sloveniji tobak ostaja eden vodilnih preprečljivih dejavnikov tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja.«
Na NIJZ zato podpirajo predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje. Ta vključuje tudi prepoved vseh arom v elektronskih cigaretah, z izjemo nekaterih tobačnih. Arome so eden najpogostejših razlogov za poskušanje, začetek uporabe in uporabo elektronskih cigaret, so opozorili. Poleg tega so v tekočinah elektronskih cigaret v visokih ravneh in predstavljajo visok delež vseh kemičnih snovi. »Prisotnost arom v tekočinah elektronskih cigaret je skrb vzbujajoča, saj niso ustrezno raziskane glede škodljivih posledic za zdravje,« opozarjajo na NIJZ.
V osrednji Sloveniji več kadilcev
Podatki o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah razkrivajo, da se je delež oseb v starosti 15 let in več, ki redno ali občasno kadi, iz objave kazalnika leta 2021 v primerjavi z objavo iz leta 2016 na ravni celotne države zmanjšal za 4,1 odstotka (leta 2016 je bilo 24,2 odstotka kadilcev, leta 2021 pa 23,2 odstotka). Podrobnejši pogled po 12 statističnih slovenskih regijah razkrije, da so v omenjeni primerjavi največji upad kadilcev zabeležili v primorsko-notranjski regiji (– 27,6), sledita regiji posavska (– 13,5) in savinjska (– 13,3 odstotka). Po drugi strani se je število kadilcev povečalo v štirih regijah, najbolj v jugovzhodni Sloveniji (za 8,9), sledijo osrednjeslovenska (za 5,3), zasavska (za 4,7) in obalno-kraška (za 2 odstotka). V izračunu omenjenega kazalnika elektronske cigarete, pipe in drugi tobačni izdelki, razen tovarniško in ročno zvitih cigaret, niso upoštevani.