Podnebje in prehranska varnost
Po rekordno toplem letu 2023 v svetovnem merilu in tudi v Sloveniji se je nadpovprečno toplo vreme nadaljevalo tudi v januar. Res je sicer, da smo bili za nekaj dni deležni pravega zimskega vremena, ki nam je prineslo tudi snežno odejo po nižinah, a zimska idila ni trajala dolgo. Večinoma nadpovprečno toplo zimsko vreme prispeva k manjšim stroškom za ogrevanje, vpliva pa tudi na rastline in živali. Nekatere zgodnje rastline so že začele sproščanje cvetnega prahu. V notranjosti Slovenije je to predvsem leska, v Primorju pa tudi cipresovke. Podatki o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom in seveda tudi vrsti rastlin, ki ga sproščajo, so objavljeni na spletnih straneh Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pa tudi Agencije za okolje v razdelku z biovremenskimi podatki.
Večina rastlin pa tudi mnoge živali zimo izkoristijo za fazo mirovanja, ki jo pretoplo vreme lahko zmoti. Seveda pa vremenske razmere in vse toplejše podnebje najbolj neposredno vplivajo na rastline in kmetijstvo v času rastne dobe. Kmetijstvo je med vsemi panogami najbolj izpostavljeno vremenskim in spreminjajočim se podnebnim razmeram. V vse toplejšem okolju se spreminja rastna doba, suše postajajo pogostejše in se razvijejo hitreje, močna neurja, neredko tudi s točo, postajajo pogostejša. Za vročinski stres so občutljive tudi rastline in živali. Večja spremenljivost vremenskih razmer vpliva tudi na pogostost spomladanske pozebe. K temu dodajmo še spremembe v razširjenosti žuželk, predvsem širjenje škodljivcev in tujih invazivnih vrst.
Med strategijami za povečanje odpornosti kmetijstva proti podnebnim spremembam so zbiranje podatkov o pomanjkanju hranil in vlage v prsti, o pojavu bolezni in škodljivcev ter ustrezno odzivanje nanje pa tudi prilagojen izbor rastlin za gojenje. Agrometeorološke informacije pomagajo določati primeren čas za določena opravila na poljih, določati potrebo po namakanju, o ukrepih za zaščito pred pozebo in za zaščito pred škodljivci in boleznimi. A kmetijstva ne ogrožajo le izredni vremenski pojavi, ki ogrožajo pridelek, skrbeti bi nas morala tudi vse večja urbanizacija zemljišč, saj gre za nepovratno uničenje naravnega vira in ogrožanje prehranske varnosti. Podatki kažejo, da imamo na voljo vse manj hrane domačega izvora, vse bolj pa smo odvisni od uvoza, predvsem pri žitu, sadju, zelenjavi in sladkorju. Prav tako podatki kažejo, da pojemo premalo sadja in zelenjave; prizadevati pa bi si morali za uravnoteženo in raznovrstno kakovostno hrano. A ob podatku, ki ga najdemo med kazalniki okolja, da je leta 2022 z dohodkom, nižjim od praga za tveganje revščine, živelo 12,1 odstotka prebivalcev Slovenije, se moramo vprašati, ali pri izboru živil prevlada kriterij kakovosti ali odloča cenovna dostopnost.
Če z vidika ukrepov za blaženje podnebnih sprememb izpostavljamo pomen lokalnega nakupa živil, moramo kot država in posamezniki vložiti napor tudi v podporo domačemu kmetijstvu, da mu zagotovimo prihodnost, nam pa prehransko varnost s kakovostno v Sloveniji pridelano hrano.
Vprašati se moramo, ali pri izboru živil prevlada kriterij kakovosti ali odloča cenovna dostopnost.