Na robu in na dnu
George Orwell se je leta 1928 preselil v Pariz. Bival je v zanikrnem hotelu Hôtel des Bons Amis, ki ga danes ni več. Pa saj tudi živahnega bistroja, kjer se je vsak večer trlo migrantov in delavcev, kjer so mize smrdele po politem vinu in kjer so se klobase rezale z velikimi noži, ni več.
Med stalnimi strankami je bil tudi zidar Furex. Ves teden je pridno delal, ob sobotah pa se ga tako živalsko nažvižgal, da je njegovo stanje dobivalo že bolezenske znake. Nenavadno pri njem pa je bilo tudi to, da je bil v treznem stanju zaveden komunist, ko pa se ga je nalizal, je postal ekstremen patriot. Večer je začel z jasnimi komunističnimi načeli, po petih litrih vina pa postal divji in šovinističen patriot, ki je videl v vsem zaroto, vse tujce pa hotel pretepsti.
Če je bil zvečer še pravi jastreb, je bil že naslednje jutro – ubogi vrabček. »Zjutraj si ga lahko videl vsega tihega in spoštljivega, kako kupuje časopis,« opisuje Orwell.
Skoraj sto let pozneje je politolog Nedjib Sidi Moussa zapisal: »Alžirija je država, ki jo najeda družbena hinavščina in kjer na vsakem koraku srečujete like, kot je Furex: trezne internacionaliste in pijane nacionaliste.«
Opisoval je razsulo, ki se je zgodilo, ko se je po hudi možganski kapi leta 2013 zdravstveno stanje dolgoletnega alžirskega voditelja Bouteflike tako močno poslabšalo. Čeprav je bil priklenjen na bolniško posteljo in se ni več odzival, je vseeno kandidiral še za svoj četrti mandat, še več, te volitve je tudi gladko dobil!
Ljudem je prekipelo in zgodil se je hirak, alžirski Glas ljudstva, izraz za serijo petkovih protestov.
Tik pred volitvami 2019 pa se je znašel režim v slepi ulici: nikakor mu ni uspelo najti primernega naslednika. Njegov ožji štab je hotel preložiti volitve, Boutefliko, ki je imel svoj zadnji javni nastop že davnega leta 2012, pa bi v prehodnem obdobju ohranili na oblasti.
Ljudem je prekipelo in zgodil se je hirak, alžirski Glas ljudstva. Hirak je tudi izraz za serijo petkovih protestov, s pomočjo katerih jim je uspelo z oblasti vreči živega mrtveca ter ustoličiti novega predsednika. Ta se je sprva predstavljal kot kandidat ljudstva in kot velik prijatelj hiraka, potem pa pokazal svoj pravi obraz in danes je Alžirija že spet v brezizhodnem položaju.
Alžirija seveda ni edina država, kjer se klatijo furexi. Ne nazadnje smo tudi mi potomci tistih, ki so se ob nedeljah prelevili v bogaboječe vernike (vrabce), čez teden pa v družbeno angažirane bojevnike (jastrebe). In tudi nam se je po petkovih protestih zgodila – alžirija.