Po hudi nesreči Lana na
Leta 2021 je čudežno preživela padec s kolesom v okolici Dunaja v Avstriji Zdaj živi na Bledu, družina, asistentke in stroka se trudijo za njen razvoj
BLED »Veliko je treba delati, Lanini možgani potrebujejo hrano, potrebujejo aktivnost, ne bomo se ustavili. Tudi Lana je željna informacij,« nam na dušek pove Joži Markelj, mati 27-letne Lane, ki je 8. maja 2021 doživela kolesarsko nesrečo v okolici Dunaja. Ob padcu in trku si je hudo poškodovala možgane. Obeti niso bili dobri. »Zdravniki so se bali, da ne bo videla, da ne bo govorila. Diagnoza je bila postavljena, ampak odločili smo se, da je to samo diagnoza, mi bomo dokazali, da se da narediti veliko več,« se mama Joži spominja ob našem obisku. Nekaj besed je dodala tudi Lana, kar je pravi mali čudež glede na napovedi po nesreči.
»Dolgčas nam ni. Dogaja se. Saj se spomnite, kako je bilo, ko sva se oktobra 2021 in potem še dvakrat pogovarjala – decembra 2021 in decembra 2022. Moj bog, samo želim si, da bi šlo naprej, pa do koder gre, pač gre to njeno okrevanje, ta njen napredek. Ko vidiš korak naprej, si postavljaš nove in nove cilje. Naša želja je, da bi bila Lana vsaj približno samostojna. Kaj vse smo naredil, česa vsega smo se lotili,« nadaljuje Joži in spomni, da so Lano 11. marca 2022 z URI Soča pripeljali na Bled v varovano stanovanje.
Na obraz se ji je vrnil izraz
»Ko je prišla na Bled, je bila v dveh dneh drug človek. Na obraz se ji je vrnil izraz, sporazumevala se je sprva z očmi. Saj točno niti ne vem, kako je šlo. Za nas je bolj pomembno, da se premika. Začela je jesti z žlico. Še vedno ima stomo, po kateri smo jo hranili. Če bo šlo vse po načrtu, ji bodo stomo v pol leta odstranili. Dr. med. Klemen Grabljevec je rekel, naj ji vrnemo človeško dostojanstvo in jo damo iz plenic. To nam je uspelo,« pristavi Joži.
Trikrat na teden jo obiskuje fizioterapevtka Petra, enkrat na teden tudi nevrofizioterapevt. Prej sta prihajali tudi delovna terapevtka in logopedinja. Zadnje tri mesece pa so jo vozili kar v Ljubljano. »To je kar izziv. Asistenti ne smejo voziti Lane, če ta avto ni v njeni lasti, zato razmišljamo, da bi kupili avto in jo naredili še bolj mobilno. V veliko pomoč nam je Prostofer, ki večkrat z Bleda pelje v Ljubljano. Tile prostovoljci z blejskega Prostoferja si resnično zaslužijo pohvalo.« Na srečo se je Lani stanje toliko popravilo, da se lahko prevaža v avtu.
»Kam še gre rada Lana?« vpraša mama hčer, in ta počasi izgovori: »Na kavico.« Lani pripada 150 ur osebne asistence na teden, preostanek 18 ur, teden jih ima skupaj 168, opravijo Lanini starši. »Na Bledu smo najeli stanovanje. Iskali smo svetlo in primerno za invalida, povezali smo se z Zavodom Žan, kjer so nam organizirali asistentke,« razlaga Joži. Lana pozorno posluša, vmes tudi sestavi abecedo, vseh 25 črk izgovori.
Asistentke, druge mame
Pri skrbi in razvoju ključno vlogo odigrajo asistentke. »Tele asistentke so Lanine druge mame. Brez njih ne bi bilo pol tega rezultata in napredka, ki ga kaže Lana. Jaz sem v službi, moram delati, zato ne morem biti z njo. Z največjim veseljem pa pridem, da sem ob njej popoldne in zvečer. A bistveno delo naredijo asistentke Lidija, Alenka, Maruša, Anja, Tina, Tanja in Damjana. Vesela in hvaležna sem, ker smo našli zanesljiv kader, ki mu lahko povsem zaupam,« poudari Joži. Asistentke poskrbijo, da se Lana zjutraj umije, uredi, z njihovo pomočjo se obleče, prej sama izbere, kaj bo oblekla. Dopoldnevi minevajo tudi v kuhi, pri kateri tudi Lana rada pomaga. Z asistentkami se rada odpravi na kavo, uživa, ko gre k frizerju. Prostora za napredek je še dovolj. Veliko delajo na govoru, vozijo
je dobila iz Krambergerjevega sklada.