Po 500 letih so znova odkrili Gutenwerd
Kako so živeli prebivalci nekdanje srednjeveške naselbine?
o opuščenem Gutenwerdu in tem, kako so ga arheologi po 500 letih spet našli in odkopali. Leta 1967 je ekipa takratnega Narodnega muzeja v Ljubljani pod vodstvom dr. Vinka Šribarja začela arheološka izkopavanja, ta so se nadaljevala še v osemdeseta leta 20. stoletja. Pred tremi leti je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Razstava sooča stara in nova spoznanja o srednjeveški naselbini trškega značaja. Obiskovalce čaka interaktivna razstava z okoli 600 predmeti, ki jih hrani Narodni muzej, del gradiva so posodili drugi slovenski muzeji in Narodni (Zemaljski) muzej Bosne in Hercegovine. Razstava je oblikovno zasnovana na prvinah gledališke scenografije, tako da poustvarja pravi srednjeveški ambient, kjer je nekoč vrvelo od ljudi.
Ugodna lokacija
Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli osmanski Turki? Razstava pripoveduje o prebivalcih nekdanjega Gutenwerda; kje so živeli, kakšne hiše so gradili, s čim so se preživljali, kaj vse so znali izdelovati, kakšne igre so se igrali. Govori pa tudi o pokrajini ob reki Krki in njenih urbanih naselbinah: dve sta preživeli do danes, Kostanjevica na Krki in Rudolfovo – Novo mesto, dve pa sta skoraj utonili v pozabo, Gutenwerd in Kronovo.
Otok pri Dobravi se je v preteklosti imenoval Gutenwerd; v nemščini Werd pomeni otok, v srednjem veku je bila to oznaka za naselbino na rečnem otoku ali v okljuku reke. To velja za Rudolfswerd – Novo mesto – in še vrsto krajev v nemškem prostoru. Guten (gut po nemško pomeni dober) bi lahko pomenilo dobro lego, to je gospodarsko in strateško ugodno lokacijo ob reki, ki jo je bilo mogoče prečkati. Gutenwerd se je razvil ob reki Krki na današnjem Šentjernejskem polju. Njegova geografska lega je tržanom zagotavljala veliko naravnih virov za gradnjo, prehrano in trgovino. Poleg reke so trg obdajali polja, travniki, pašniki, njive, ribniki in sadovnjaki. Severno in vzhodno stoji Krakovski gozd, v katerem rastejo številne drevesne vrste in je dom mnogo živalskim vrstam. Od tod in iz drugih gozdov so pridobivali les hrasta, topola, gabra, vrbe in krhlike ter lovili divjad.
Bogato življenje
Več kot 100 pisnih virov omenja Gutenwerd, vsi ga postavljajo v 11. stoletje. Najnovejše naravoslovne analize, ki jih zadnja leta uporabljajo v arheologiji, so ovrgle domnevo, da bi bila tam slovanska naselbina že v 11. stoletju oziroma še prej, v 10.
Čeprav so arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli predmetov, navadno iz povsem vsakdanjih in manj dragocenih snovi, pa dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu. Dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta, iz Narodnega muzeja Slovenije: »Drobne najdbe govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi, npr. ostanki kamnitih ročnih mlinov (žrmelj) o mletju žita, brusni kamni o brušenju nožev, šil ali škarij, preproste glinene lojenke o osvetljevanju prostorov, železne podkve o uporabi konj (in tudi volov) za ježo oziroma vleko. Nekateri predmeti označujejo bivalni standard ljudi, posebno keramične pečnice kot deli peči (ki jih vsaka hiša ni premogla) ali črepinje namiznega steklenega posodja, gotovo uvoženega in že zato dragocenega. Spet drugi pričajo o
» RAZISKAVE IZBRANIH KOSOV SREDNJEVEŠKE KERAMIKE IN VZORCEV GLINE IZ DANAŠNJIH GLINOKOPOV OB KRKI KAŽEJO, DA JE ŠLO ZA LOKALNE VIRE IN S TEM IZDELKE DOMAČIH DELAVNIC.
razvedrilu v prostem času, npr. koščen igralni žeton, ali o otroški igri, posebno glinena konjička, značilna za srednjeevropski prostor. O glasbi lahko nekaj sklepamo po primerku železnih drumlic, preprostega inštrumenta, a z bogato kulturno zgodovino. Ohranilo se je okoli 10.000 odlomkov posodja, a hkrati le kakšnih deset celih posod. Raziskave izbranih kosov srednjeveške keramike in vzorcev gline iz današnjih glinokopov ob Krki pa kažejo, da je šlo večinoma za lokalne vire in s tem izdelke domačih delavnic.«
Natančnejše analize
»Na Institutu Jožef Stefan so izvedli analize organskih ostankov v vzorcu lončenine. Rezultati so pokazali prisotnost mlečne maščobe prežvekovalcev. Gre torej za posodo, iz katere so prebivalci Gutenwerda jedli kislo mleko, mlečne kaše, žgance, močnike in sirove juhe. Ne vemo pa, ali je bilo goveje mleko ali mleko drobnice. To bi morda lahko pokazale natančnejše analize v prihodnosti,« pove Katja Špec, arheologinja in soavtorica razstave. Urbanistični načrt naselbine je znan le v grobem, saj je bila izkopana razmeroma majhna površina najdišča. Prav to je eden glavnih izzivov za nadaljnje raziskave, ki jih želijo arheologi izvesti v prihodnjih letih, predvsem s sodobnimi neinvazivnimi metodami, kot so geofizikalne meritve, s katerimi lahko prepoznajo strukture pod površino današnjih travnikov in njiv, ne da bi posegali v arheološki zapis, in pa uporaba lidarske metode – laserskega skeniranja površja iz zraka. Že zdaj pa so zelo obetavni rezultati omenjenih naravoslovnih analiz.
Na razstavi predstavljajo raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente, tudi faksimile pisma freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigismundu Tirolskemu
– o žalostni usodi Gutenwerda po napadu osmanskih Turkov leta 1473. Številne upodobitve iz sočasnih likovnih virov razstavljajo skupaj z replikami predmetov, denimo žrmelj, za boljšo predstavo so na ogled rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic.
Urbanistični načrt naselbine je znan le v grobem, saj je bila izkopana razmeroma majhna površina najdišča.