Nenavadni izvir velike reke
Obisk Zelencev lahko razširimo tako, da se sprehodimo krožno okoli močvirja, najlepše je pozimi, ko pokrajina pod Poncami dobi pravljično podobo
Napravljeni so lični mostiči in razgledne točke, na najlepšem delu je postavljen lesen razgledni stolp.
Pohodna pot vodi vse do Planice in Tamarja na eni in Kranjske Gore na drugi strani.
saka reka, naj bo še tako velika, ima nekje svoj izvir. Tudi pri Savi je tako. Le da je ta izvir nekaj posebnega. Ne najdemo ga v zatrepu kake doline, ampak njene vode na svetlo pridejo v obliki nenavadnega zelenega očesa. Pravzaprav je prvi izvir Save nekje drugje. V bližini koče v Tamarju pod Poncami se po pobočjih spušča izvir Nadiže v obliki širokega slapišča. Takoj ko vode priteko do dna doline, se izgube v grušču in o njih ni sledu vse do vasi Rateče in Podkoren. Le v času obsežnih padavin se ob izhodu iz Planice oblikuje precej veliko, a občasno jezero Ledine. V času zadnje ledene dobe je v Podkorenu stal kamnit rob, ki je za sabo zadrževal vode Korenskega jezera. Vztrajnost vode je bila poplačana. V tisočletjih je preglodala kamnito zaporo in vode jezera so se odtekle.
VNastalo je močvirje z imenom Blata, nad njim pa nenavaden izvir reke Save z imenom Zelenci. Vode reke se do te točke prelivajo med ledeniškimi nanosi. V Zelencih pa jih je toliko, da pridejo na plan v obliki talnega izvira iz krednih nanosov. Vodi so primešane posamezne plasti zraka, ki se sproščajo v obliki slikovitih mehurčkov. Vode novorojene Save se iz jezerca prelivajo v močvirje Blata, ki sega vse do vasi Podkoren. Šele tam se Sava prelevi v običajno gorsko reko. Do Zelencev se sprehodimo z glavne ceste, ki povezuje Kranjsko Goro z mejnim prehodom Rateče. Mimo gostišča pot vodi v smrekov gozd. Po petih minutah hoje nas pripelje do izvira reke. Napravljeni so lični mostiči in razgledne točke. Na najlepšem delu je postavljen lesen razgledni stolp. Obisk Zelencev lahko razširimo tako, da se sprehodimo krožno okoli močvirja, ki je nastalo na mestu nekdanjega jezera. Pohodna pot vodi vse do Planice in Tamarja na eni in Kranjske Gore na drugi strani. Najlepše je prav pozimi, ko pokrajino pobeli sneg. V takšnih dneh pokrajina pod Poncami dobi prav pravljično podobo.