Pohod ob evropski Amazonki
Oganizirali so dogodek za skoraj 500 ljubiteljev in varuhov Mure Ramsarska mokrišča so Cerkniško jezero, Sečoveljske soline in Škocjanske jame Na začetku februarja je svetovni dan mokrišč.
GORNJA RADGONA • Drugi februar je svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je namreč 18 držav, od tega 13 evropskih, v iranskem mestu Ramsar podpisalo konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, predvsem kot habitati vodnih ptic. Ta medvladni sporazum, h kateremu je do danes pristopilo 172 držav, zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Ramsarska mokrišča v Sloveniji so Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske soline in Škocjanske jame.
Poklon reki Muri
Ob svetovnem dnevu je Mednarodni odbor za zaščito reke Mure (Naša Mura – Unsere Mur) pripravil pohod in še druženje za Muro. Letošnji pohod ob mejni reki je potekal po avstrijski strani, in sicer od Liebmannseeja do kolesarsko-pohodniškega mostu med Donnersdorfom in Črnci v Apaški dolini ter nazaj, v skupni dolžini 14 kilometrov. Skoraj 500 ljubiteljev reke Mure, narave in zdravega življenja se je s »hojo ob njej in v njenih logih po levem bregu, na avstrijskem območju Unescovega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava med Bad Radkersburgom in Donnersdorfom, poklonilo reki
Muri«, kot je dejala znana pomurska naravovarstvenica Stanislava Stanka Dešnik. »Druženje je bilo izjemno, izjemno je bilo videti in čutiti moč narave v neurju leta 2023, ko je murske loge prečkal orkanski veter, porušil stoletne hraste, jesene in druge vrste dreves, ki rastejo v loki. Narava ima zagotovo svoj načrt, kako bo zacelila rane, le dopustiti ji bo treba.«
Dodala je tudi, da nezajezeni deli vseh treh omenjenih rek skupaj tvorijo evropsko Amazonko, ki še teče brez prekinitev zaradi izkoriščanja rečne energije. »Živi svet v vodi, ob njej in v poplavnih logih prečiščuje padavine, ki se shranjujejo v gramoznem podtalju in jih črpamo kot pitno vodo. Čas je, da ljudje, ki ob rekah živimo, in tisti, ki odločajo o naši kakovosti bivanja, spoznamo, se zavemo, da zdaj živeči nosimo odgovornost do zanamcev, ki jim bomo pustili prostor bivanja kot dediščino,« je dodala Dešnikova, poleg nje pa so prisotne pred startom pohoda pozdravili še ugledni avstrijski naravovarstvenik dr. Bernard Wieser, županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš ter predstavnik okoljevarstvenikov iz Hrvaške. Saj bo naslednje leto pohod na Hrvaškem.
DRŽAV jih želi ohranjati.
Ð