Pol stoletja gozdnih in tematskih poti v S
Gozdne učne poti je k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar Na sejmu Alpe-Adria so predstavili 14 letošnjih najboljših Leta 1974 so pri nas odprli prve tri gozdne učne poti.
LJUBLJANA Zavod za gozdove Slovenije letos slavi 30 let delovanja in 50-letnico zasnove prvih gozdnih učnih poti v Sloveniji. V poklon obletnicama bo potekala vrsta dogodkov, 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v letu 2024 pa so pred dnevi predstavili na sejmu Alpe-Adria. Zamisel je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar. Prve tri poti so bile pri nas odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani, v Bistri pri Vrhniki in Pot Svečina. Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so imeli jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način. Poti so tako postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo, ne glede na starost in predznanje, spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov. Zavod danes skrbi za 93 poti, letos pa je izbranih naslednjih 14: Naravoslovna učna pot ob Hublju v Ajdovščini, Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata-Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina-Mirna gora, Rudarska tematska pot TK Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj.
Ključna infrastruktura
Na sejmu je zbrane nagovoril direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, ki je poudaril, da obiskovalce seznanjajo s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim gospodarjenjem z gozdovi, ki ga slovenski gozdarji udejanjajo že več kot 70 let: »Naše generacije in tiste, ki prihajajo za nami, se morajo zavedati, da so gozdovi srce našega planeta. S tovrstnimi potmi tako ne le spodbujamo zavedanje o gozdnih ekosistemih, temveč tudi trajnostno ravnanje za dobro sedanjih in prihodnjih generacij.«
O pomenu gozdnih učnih in tematskih poti so spregovorili tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Slovenia Outdoor Giz. Gozdne učne in tematske poti so ključna infrastruktura za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do narave. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju okolja, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter pripomorejo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji, Zavod za gozdove Slovenije ozavešča tudi o bontonu v naravi.
Letos se bo zvrstilo precej dogodkov, s katerimi bo Zavod za gozdove Slovenije zaznamoval 50-letnico gozdnih učnih poti. Tako so na sejmu
Alpe-Adria predstavili 14 naj gozdnih učnih poti v Sloveniji v 2024. Objavili so Mednarodni fotografski natečaj ob 50-letnici gozdnih učnih poti, 22. aprila pa bodo zaznamovali svetovni dan Zemlje, takrat bodo izpeljali tudi dan odprtih vrat na 14 naj gozdnih učnih poteh.
Osrednji dogodek v tednu gozdov bo 29. maja, ko bodo pripravili in izpeljali klepet na Risovi poti, ki je bila razglašena za naj pot leta 2023. Od novembra do januarja bo na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani na ogled razstava Gozdne učne in