Tesno zaprta bo čakala vse
Na Cvenu ohranjajo dediščino na svojem Grüntu Tokrat so se posvetili popekanju mesa za tünko
LJUTOMER Medtem ko je bilo minulo soboto tako rekoč vse, kar se je dogajalo na severovzhodu države, zlasti na Ptuju in v njegovi okolici ter na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah, Prlekiji in Slovenskih goricah, tako ali drugače povezano s pustom in pustnimi šemami, je ponekod dišalo tudi po domačih mesnih dobrotah. Turistično društvo Cven na svojem Grüntu v domači vasi ohranja tradicijo nekdanjih kmečkih opravil. Mednje sodijo tudi kmečke koline, ki so jih pripravili zadnji januarski vikend na svojem Grüntu. Takrat pridobljeno meso 311-kilogramskega prašiča so zdaj, dva tedna pozneje, dokončno pospravili v kiblo oz. tünko, kot ji pravijo v Prlekiji. Konec tedna so organizirali tradicionalno popekanje mesa v domači kmečki peči, ki jo imajo člani društva v prostorih Grünta.
Kako je potekal postopek od kolin do popekanja in naprej do spravila mesa v tünko, sta nam podrobno razložila gospodinja Mira Prejac in predsednik društva Janko Horvat, ki sta v kar toplem sobotnem jutru na Grüntu skupaj s kolegi iz
» V POSODI NE SME BITI NITI MALO ZRAKA, ZATO MOČNO NATLAČIMO MESO IN ZASEKO.
društva v krušni peči (ali biku, kot pravijo Prleki) najprej zakurila ogenj. Kar nekaj časa so morali kuriti, da se je vročina dvignila do primerne temperature, da so meso v lončenih in pločevinastih posodah dali v krušno peč, kjer se je kar nekaj časa peklo. »Peč je treba dobro ogreti s kurjenjem butar iz šibja in z bukovimi drvmi, ki imajo lep vonj in dajejo visoko temperaturo,« je razlagala izkušena popekovalka Mira. Popekanje je eno zadnjih opravil v verigi priprave prave prleške tünke; po reji prašiča in kolinah gredo lepo oblikovani kosi mesa v velike posode za 12 dni v razsol; vsak drugi dan jih je treba obračati, da se ne pokvari in ne začne zaudarjati. Trinajsti dan meso vzamejo iz razsola, da se dobro odcedi, nakar ga obesijo v zeljhanco oz. prekajevalnico za od tri do štiri ure.