Urgenca na sre čo ni bila potrebna
Podmeninski gadje organizirali šesto tekmovalno srečanje smučarjev starodobnikov
DA JE PRIŠLO smučanje na lesenih dilcah nekje iz Skandinavije že pred prvo svetovno vojno in v obdobju med obema vojnama ter pri nas še najbolj po drugi svetovni vojni, je znano iz zapisov, ko so tudi v naši deželi ljudje postopoma na skednjih in podstrešjih poiskali lesene krplje, sanke in smuči z lesenimi palicami. Pretežno je bil to ostanek za nemško-avstrijskimi in italijanskimi vojaki, ki so smuči uporabljali kot del vojaške opreme pozimi, ko je v drugi svetovni vojni večkrat zapadlo veliko snega. Postopoma so nato naši vrli tišlerji, mizarji in kolarji izdelali najprej enostavne smuči za mladež in ob tem tudi kopije dilc, ki so se ohranile kot stranski, mali »vojni plen«. Ob razmahu športnih aktivnostih na snegu konec 19. stoletja ter pozneje so smuči izdelovali še redki, a najbolj izkušeni lesarji, ki so že poznali vezane lesene plošče, predvsem javorov in jesenov tehnični les. To je bila zelo iskana in zaželena zimska oprema za zimske otroške igre, šolska tekmovanja ter postopoma za vseslovensko smučarijo, ki se je hitro in množično modernizirana, še zlasti ob tovarni Elan iz Begunj. Ta je izdelovala čezmejno priznano kakovostno smučarsko opremo.
Nekateri ljudje, ki so imeli doma muštre starih smuči, okovje in patentne spone ter še originalne smučarske palice, so hranili tudi oblačila in obutev iz tistega obdobja. Tako se je pojavila moda smučanja po starem, nastalo je več društev ali sekcij, nekakšnih starosvetnih smučarskih klubov, ki so se najprej urili na domačih terenih, kasneje pa so prišla v navado srečanja med kraji in območji. To se je ohranilo kljub dejstvu, da imajo ljubiteljska društva in skupine le malo podpore v športnih društvih in pri uradnih smučarskih klubih. Sistem temelji na družabnem srečevanju, pri čemer zanesenjaki kakor vejo in znajo priredijo smučarska tekmovanja in družabna srečanja. To ima velik pomen, saj se veščine, oprema ter kulturno izročilo prenašajo na mlade.
V Bočni v občini Gornji Grad je potekalo šesto vseslovensko tekmovalno srečanje
v organizaciji Planinskega društva Gornji Grad, sekcije Podmeninski gadje. Že skoraj desetletje jih vodi pristna domačinka Minka Rezoničnik iz Otoka pri Bočni. V njeni družini je vključenih pet članov, ki so s tem retro športom zgled mnogim v naši deželi. Ob močni podpori nekaterih planincev in mladih gasilcev si tega časa brez Frenka in ženke Minke teh srečanj in tekmovanj skoraj ne morejo zamišljati.
Na tokratno so se odzvali: Rovtarji iz Škofje Loke, Novaška lok smučka s Cerkniškega, Veseli Savinjčani iz Mozirja, Oldsmučarji Kulturnice
Gaberke iz Šaleške doline, zagret predstavnik Slovenskogoriških starosvetnih smučarjev ŠD Juršinci Vlado Bezjak, prireditelji Podmeninski gadje ter številni spremljevalci. Pred KD v Bočni je to pisano druščino sprejel župan občine Gornji Grad Toni Špeh, ki je izrazil priznanje vsem udeležencem, ki podpirajo ta šport in izročilo. Za dobro vzdušje sta poskrbela predsednica Gornjesavinjskega smučarskega kluba sekcija Veseli Savinjčani Mojca Križ in njena desna roka Dani Stropnik iz Velenja, ki sta sredi januarja v Avstriji postala svetovna prvakinja oz. svetovni podprvak. Tudi v Bočni sta pustila močan vtis, saj sta ohranila že leta prisoten status šampionskega para na srečanjih po Sloveniji.
Na smučišču nad Bočno so prizadevni prireditelji mukoma ohranili in nanosili velik del snega na kopni travnik, uredili veleslalomsko progo ter smučarsko skakalnico. Po blagoslovu smučišča, ki ga je opravil domači župnik, se je izzivom naproti podalo 41 udeležencev; na srečo je kljub poledenelim tekmovalnim površinam vse minilo brez urgence ali prvih posredovalcev – domačih gasilcev, ki so močno pripomogli tudi k varnemu poteku prireditve.
Tekmo je spodbujalo lepo število ljubiteljev belih strmin. Tekmovalke in tekmovalci od 8 do 81 let so prikazali prave vragolije, od vožnje do skokov, od čistega amaterstva do visoke profesionalnosti z raznoliko smučarsko opremo, tehnikami in zavidanja vredno ohranjeno zelo staro smučarsko modo. Po popoldanskem okrepčilu so razglasili rezultate, kot vsakič pa so kar smučarji poskrbeli za glasbeno vzdušje in sproščeno plesno zabavo. Ob dogodku so se spomnili tudi na lansko leto le nekaj dni po srečanju preminulega Kamničana Marjana Schnabla, legendo obujanja starodobnega smučanja na Slovenskem.