Pod Mengeško marelo
V Mengšu pripravljajo tradicionalno prireditev po vzoru slavnega Musikantenstadla V minulih letih so tu nastopila mnoga imenitna in najbolj znana glasbena imena
MENGEŠ »V Mengšu smo veseli ljudje, glasbo vsak rad ima!« Tako zveni besedilo ene od pesmi, ki jo kraju v čast prepevajo in igrajo člani znamenitega Alpskega kvinteta, ki domuje v tem glasbenem mestu. Narodnozabavna prireditev Pod Mengeško marelo je ena najstarejših pri nas, na njej že vsa leta vsi nastopajoči pojejo in igrajo v živo. »Nastala je po vzoru slavnega Musikantenstadla (po naše Senik godcev), oddaje na avstrijski televiziji ORF, ki jo je vrsto let vodil Karl Moik, tudi dobri poznavalec Mengša
in tukajšnjih glasbenikov. V lokalu so se srečali godbeniki Alojz Pišek, Franc Kompare in Janez Per, danes vodja Alpskega kvinteta in tudi njegova maskota, ter se dogovorili, da bodo v Mengšu, kjer domuje res veliko glasbenikov, organizirali narodnozabavno prireditev. Stopili so do znanega pisatelja Ivana Sivca; ta je dal prireditvi ime in nato 10 let pisal scenarije zanjo,« nam odstira začetke izpred 40 let Franc Pestotnik - Podokničar. Pravi, da je bilo navdušenje ljudi tako veliko, da so morali pripraviti po štiri in
celo pet ponovitev. »Pozneje so jih začeli posnemati po vsej Sloveniji in obiskovalci so se počasi porazdelili,« se spominja Pestotnik.
V prvih letih je poleg Mengeške godbe, ki je seveda stalnica na odru, lahko nastopil še narodnozabavni ansambel, ki pa je imel v zasedbi vsaj enega člana godbe. To so bili Alpski kvintet, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Vita Muženiča, Ansambel Tineta Stareta, Stoparji, Ansambel Marela, Nagelj, Ansambel
Borisa Razpotnika, Slovenski kvintet, pa tudi Kvintet Dori. »Vedno pa so povabili znanega glasbenega gosta iz Slovenije in sosednje Avstrije, to so bili Edvin Fliser, Ansambel Braneta Klavžarja, Štajerskih 7, Mladi Dolenjci, Marko Pezdirc in Zlati muzikanti, Nuša Derenda, Veseli planšarji, Modrijani, Slovenski muzikanti, Ansambel bratov Poljanšek, Avsenikov tercet Jožica Kališnik, Jožica Svete in Alfi Nipič, Dobri znanci, Čuki, Prifarski mu
»