Vsestransko uporaben tradicionalist
Odličen dizelski motor in štirikolesni pogon, a žal je to zadnja izvedba z dizlom
dusterjem sva stara znanca vse od leta 2010, ko sem vozil njegovo prvo generacijo. Tokratna izvedenka je druga generacija (2017), polepšana s prenovo (2019), v Evropi enega najbolje prodajanih kompaktnih terencev, ki pa se bo v drugem četrtletju umaknila še v tretje konkretno pomlajeni naslednici.
ZEdini pravi duster
Naj kar takoj povem, da je testni primerek z odličnim dizelskim motorjem in štirikolesnim pogonom, vsaj zame, edini pravi duster, a vsaj na evropskih tleh naslednik tovrstnega motorja ne bo imel več.
Sicer pa sem prepričan, da vsi, ki tole berete, veste, da je Dacia Renaultov nizkocenovni podizvajalec, tako je bil tudi duster že od samega začetka mišljen kot cenovno ugodna alternativa v nezadržno rastočem segmentu kompaktnih športnih terencev. Čeprav je z leti napredoval v vseh pogledih, predvsem z boljšimi materiali v potniški kabini in nekaterimi nujnimi sodobnimi varnostnimi dodatki, je še vedno ugoden nakup.
Dacia duster 1.5 blue dCi 4x4
Varčen in zmogljiv dizel Zdaj pa nekaj več o tokratnem testnem primerku. Omenil sem že soliden 1,5-litrski dizelski štirivaljnik iz Renaultovega hleva, ki ima največjo moč 84 kW (115 KM) in ki ne razočara v nobenem pogledu. Za razmeroma lahkega dusterja, ki na tehtnici pokaže le nekaj več kot poldrugo tono, je dovolj močan (najvišja hitrost 175 km/h) in prav nič glasen. Če odkrito povem, ko sem ga prevzel, sprva sploh ne bi vedel, da je dizel, če me ne bi napis na inštrumentni plošči opozoril, da bo treba čez 2400 kilometrov dotočiti adblue. Razveselila me je tudi zgledno majhna poraba goriva, ki se je gibala okrog 5,3 l/100 km.
K temu vsaj nekaj doda tudi zanimiva nastavitev šeststopenjskega ročnega menjalnika, ki ima zaradi lažjega premagovanja težavnega terena, ko je potrebna počasna vožnja, zelo kratke prve tri prestave, pravzaprav je kratka tudi četrta, zato pa večino običajnih voženj, vse od
slabih 60 km/h naprej, prevozite v peti in šesti prestavi.
Terenski pogon in podvozje
Soliden je tudi štirikolesni pogonski sistem, ko se med običajnimi vožnjami in tudi že na kar zahtevni podlagi, recimo na strmem makadamskem klancu, pogonska moč samodejno razporeja med sprednjima in zadnjima kolesoma. Poleg tega voznik z gumbom, nameščenim na sredinski konzoli, na zahtevni terenski vožnji lahko aktivira stalni štirikolesni pogon. In v tem primeru duster pripleza presenetljivo daleč. Terenski vožnji je dobro prilagojeno podvozje oziroma vzmetenje, saj duster zgledno mehko prenaša večje neravnine na zelo slabi podlagi, kamor štejem tudi razdrapan asfalt. Če so imele prejšnje različice zaradi tega določene težave v hitro prevoženih ovinkih, ko se je dobrih 4,3 metra dolga karoserija rada preveč nagibala in vodljivost ni bila najboljša, je ta dusterjeva šibka točka tako rekoč odpravljena. Vozno udobje in prostornost sta na ravni podobnih kompaktnih terencev.
Klasična upravljala
Srednji opremski paket journey med drugim ponuja običajni tempomat, med doplačljivimi priboljški pa poleg ogrevanih sprednjih sedežev omenjam še sprednjo in zadnjo kamero. Kljub 20-centimetrskemu osrednjemu zaslonu, prek katerega dostopate do podatkov o vozilu in vožnji – med drugim je uporaben prikazovalnik nagiba vozila, kar pride prav med vožnjo po terenu –, se povežete s svetom po telefonu in nastavite navigacijski sistem, so v dusterju ohranili večino »zastarelih« analognih upravljal. In prav to je morda še en argument za tiste kupce, ki se ogibajo preveč digitaliziranim vozilom. Vem, da vas ni malo.
Vozno udobje in prostornost sta na ravni podobnih kompaktnih terencev.