E več dobiti nazaj
Antonija Lapornik večjo kmetijo z vsemi objekti prepisala na sorodnico Na sodišču je neuspešno dokazovala, da obdarovanka ni skrbela zanjo
svoji pravni naravi in vsebini dejansko pogodba o preužitku«, saj je bilo premoženje Lapornikove izročeno v last njene sorodnice takoj ob sklenitvi pogodbe. Toženca, ki ju je v tej zadevi zastopala odvetnica Nina Zidar Klemenčič (ki je v državnem in domnevno spornem nakupu poslovne stavbe v Ljubljani, v katero naj bi se preselila nekatera sodišča, zastopala prodajalca Sebastjana Vežnaverja), po prepričanju sodišča pravilno navajata, da preužitkarska pogodba vzpostavlja trajno razmerje med pogodbenima strankama. Ki pa je sestavljeno iz več posamičnih pravic in obveznosti, »ki se izpolnjujejo sukcesivno in so vezane na določeno življenjsko situacijo, ne pa na rok, kot ga je imel zakonodajalec v mislih v zvezi z določilom zakona o obligacijskih razmerjih«. Posledica kršitve le-tega pa je razveza in nikakor ne ničnost pogodbe.
Pogodbe o preužitku tako ni mogoče razdreti niti z enostransko izjavo, samo neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti pa da tudi ne pomeni, da je pogodba nična. Lahko je namreč le razlog za njeno razvezo. Po prepričanju sodišča je tako neutemeljen očitek Lapornikove, da sta toženca staro hišo, v kateri je živela, pustila propadati, zraven pa da sta si zgradila novo. Iz pogodbe iz leta 1998 namreč, kot piše v sodbi, med drugim izhaja ugotovitev, da je celotno posestvo, ki ga je prevzela Jožica K., zaradi izročevalkine bolezni zapuščeno, pa tudi da je stanovanjska hiša v takem stanju, da se prevzemnica brez popravil ne more preseliti k Lapornikovi. Glede na vse skupaj se sodišču zdi logično, da sta se toženca raje odločila za gradnjo nove hiše, v kateri bosta zagotovila tudi primerne prostore za tožnico. Slednja pa da je bila s tem seznanjena in se je tudi strinjala. Lapornikovi med pravdanjem tudi ni uspelo dokazati, da je bil njen podpis na izbrisnem dovoljenju z dne 14. novembra 2003, brez katerega Jožica del premoženja z darilno pogodbo še istega leta ne bi mogla prepisati na Dušana, ponarejen. Pri tem se je namreč sodišče opiralo na mnenje sodnega izvedenca dr. Dorijana
Keržana. Razlogov za ničnost tako prve kot druge pogodbe, tako sodnica Klanškova, Lapornikovi ni uspelo dokazati.
Nista ji uredila grobnice
Tožnica je bila neuspešna tudi v delu, ko je zahtevala razvezo pogodbe, saj ni dokazala, da sorodnica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz pogodbe. Priče na strani tožencev so tako potrdile, da sta oba skrbela za čistočo bivalnih prostorov Lapornikove, za pospravljanje in likanje. Prav tako naj ji tudi ne bi prepovedovala obiskov ali pa ji onemogočala preživljanja časa, tako kot bi gospa sama želela. Tožničine navedbe o nezagotavljanju dietne prehrane pa je sodišče ocenilo za presplošne in nekonkretizirane. In po proučitvi še nekaterih drugih dokazov zaključilo, da je dejansko tožnica tista, ki onemogoča ali otežuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj sicer občasno še prihaja v svoje prostore, vendar v njih ne ostaja in raje biva pri prijatelju Antonu Teskaču v Mariboru. Iz lastnih vzgibov, tako sodišče, pa tudi zavrača hrano in prevoze. Bivalne prostore, ki sta ju toženca leta 2011 uredila Lapornikovi (večja soba z dvema večjima oknoma in laminatom, kuhinjo in sanitarije), sodišče tudi ocenjuje za primerne in si tako nikakor ne zaslužijo naziva »grobnica ali bunker«, kot je trdila tožnica.
Kar se tiče trditev Lapornikove, da toženca zanemarjata posestvo in ne skrbita zanj, pa sodišče še poudarja, »da skrb za posestvo (okolico, rastje) in morebitno materialno preživljanje tožnice iz tega naslova tudi sicer v pogodbi ni bila izrecno dogovorjena obveznost toženke, zato to ne more biti razlog za razvezo«.
Sodišče je ugotovilo, da je Antonija Lapornik tista, ki onemogoča ali otežuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Ð