Up Maribora je ljubljanski as
Marko Brest je bil svetla točka v Olimpijinem spodrsljaju Ko je vstopil v igro, je razmišljal zgolj o zadetku
LJUBLJANA • Točka je boljša kot nobena, je v nogometu rado povedana in slišana krilatica, toda ko gre za prvaka, je jasno, da je izgubil dve točki in ne osvojil ene. Olimpija je v uvodnem dejanju drugega dela sezone v zadnji sekundah prišla do točke proti zadnji Rogaški, kar ni pretirano osrečilo navijačev, a kaže izpostaviti tudi prijetnejše poglavje tekme, ki mora pri zeleno-belih iti hitro v pozabo. Zasijal je Marko
Brest, slovenski fant v tujski zasedbi, in lanskega avgusta najdražja naložba ljubljanskih selektorjev. Enaindvajsetletni krilni napadalec iz Slovenskih goric iz Juršincev je najprej izsilil enajstmetrovko in v zadnjih sekundah še dosegel mojstrski gol. V dobrih dvajsetih minutah si je brez pomislekov zaslužil naziv igralca tekme, svojo predstavo in učinek pa je »zabelil« še z iskrivo izjavo. »Lahko bi tudi obstal na nogah. Toda, zakaj bi, če sem lahko padel in iztržil najstrožjo kazen,« je bil iskren reprezentant do 21 let, ki je v 45 tekmi v 1. SNL dosegel tretji gol. »Ne bo zadnji in nisem vesel, ker bi vsak nogometaš raje videl, da bi moštvo zmagalo. Škoda je, ker nam je zmanjkalo nekaj minut za preobrat. Če bi nekaj minut prej zabili prvi gol, sem prepričan, da bi zmagali. A v bitki za prvaka se še nismo vdali. Moramo verjeti, da zmoremo,« je iz svojega zornega kota ocenil spodrsljaj in priznal, da je, ko je vstopil v igro, razmišljal le o tem, kako bi čim prej zabil gol.
Konkurenca ni moteča
Markov lanski prestop – Aluminij je prejel med 150.000 evrov in 200.000 – v Olimpijo je sodil v kategorijo zvezdniških, hitro se je soočil z ostro konkurenco in z zahtevnejšimi merili. »Konkurenca me ne moti, mora biti, je pa čutiti večji pritisk. Pri Olimpiji je vse na najvišji ravni. Del tega je tudi zavedanje, da je treba biti vselej
marljiv, ambi
je Olimpija plačala Aluminiju za Marka Bresta.
ciozen in osredotočen na svoje delo. Slab trenutek pomeni, da bo nekdo drug prevzel tvojo vlogo,« dobro ve, kako gre v profesionalizmu nekoč tudi vijolični mladinec.
»Pol leta pred koncem mladinskega statusa sem se odločil za vrnitev k Dravi, kjer sem imel zagotovljen igranje v članskem moštvu. Potem je kmalu prišel Aluminijev klic,« je pojasnil, zakaj je šla kariera v drugo smer. Podobno je usmerila tudi Olimpijinega kapetana Timija Maxa Elšnika.
»Med Juršinci in Zlatoličjem, od koder prihaja kapetan, je dobrih 20 kilometrov. Sem bližje Ormožu in Prlekiji,« je razkril Brest, ki v domačem okolju, kjer so večinoma vijolični privrženci, nima preveč sovražnikov. »Najpomembneje je, da imam podporo, zato se rad vrnem domov, čeprav mi je tudi v Ljubljani zelo všeč,« je povedal srednji od treh bratov.
Podpora staršev nepogrešljiva
»Dve leti starejši Aljaž je rekreativni nogometaš in je član Dornave, dve leti mlajši Gašper ima raje matematiko. A podpora očeta Janeza in matere Marte je vendarle nepogrešljiva.« Marko o svojem slogu igre in profilu pravi, da je raznovrsten in lahko igra na različnih položajih. »Razumem igro, zato sem prepričan, da bi se lahko dobro znašel tudi v drugih vlogah,« je samozavesten, zato njegove ambicije segajo precej višje od slovenske lige. »Najprej moram pri Olimpiji stopiti stopničko višje, potem ...,« je korak za korakom vodilo enega Olimpijinih adutov za drugi del sezone.
RAZUMEM IGRO, ZATO SEM PREPRIČAN, DA BI SE LAHKO DOBRO ZNAŠEL TUDI V DRUGIH VLOGAH.