V vesolje bi poslali senčnik, velik kot Argentina
Ta bi sončnim žarkom preprečil, da bi prekomerno segreli površje Zemlje
DA BI VSAJ NEKOLIKO omilili segrevanje našega planeta, se je skupina izraelskih znanstvenikov domislila precej skrajne metode – v vesolje bi poslali ogromen senčnik, ki bi tudi po obliki spominjal na dežnik oziroma jadro, ta pa bi odbil sončne žarke in tako Zemlji pomagal, da se ne bi prekomerno segrevala. Ogromni senčnik v velikosti Argentine naj bi, obljubljajo, v dveh letih znižal temperaturo na našem površju za 16 stopinj Celzija. Trenutno dlje od zamisli sicer še niso prišli, saj še iščejo investitorja, ki bi jim lahko namenil približno 20 milijonov evrov, kolikor bi potrebovali zgolj za izdelavo prototipa v velikosti devetih kvadratnih metrov, ta naj bi bil končan do leta 2027, nato pa bi ga morali še testirati, da bi ugotovili, ali bi zadeva tudi v resnici delovala tako, kot so si zamislili. Kot predlaga omenjena skupina strokovnjakov, bi senčnik nato poslali daleč v vesolje, približno 14 milijonov kilometrov stran od površja Zemlje, da bi njegova senca, ki bi padla na Zemljo, pokrila čim večjo površino. Seveda bi se moral po vesolju tudi gibati, kar bi počel z odpiranjem in zapiranjem plasti, na katerih bi bile nameščene sončne celice, ki bi senčnik ves čas oskrbovale z energijo. Kakšne materiale bi uporabili za izdelavo, še niso razkrili.
Kljub temu da so nekateri nad zamislijo navdušeni, jih ni malo, ki ne verjamejo v uspeh projekta, skrbi pa jih tudi strošek izdelave naprave, ki bi lahko presegel bilijon evrov. »Da bi takšno megalomansko napravo sploh spravili v vesolje, bi bilo izredno drago in zapleteno. Potrebno bi bilo sodelovanje ogromno mednarodnih ekip, najprej, da bi reč pripeljali do izstrelišča, sestavili, nato odpeljali v vesolje. S trenutno tehnologijo nisem prepričan, da bi to sploh uspelo,« je dejal Avi Loeb, fizik z ameriške univerze Harvard. Pomisleke ima tudi Susanne
Baur, francoska raziskovalka, ki se ukvarja z znanstvenimi izračuni: »Tako ogromna naprava bi bila neverjetno draga in ne bi jim je uspelo izdelati ter nato še usposobiti pravočasno. Zemlja se segreva izredno hitro in časa ni na pretek. A tudi, če bi vse to uspelo, je treba upoštevati vse nevarnosti, ki bi na ta senčnik prežale v vesolju. Vsako sekundo bi lahko vanj udaril delček vesoljskih smeti in ga poškodoval.« Baurjeva zato predlaga, da se bilijon evrov, ki bi ga potrebovali za izdelavo senčnika, raje porabi za zmanjševanje in odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja, kar bi prav tako pripomoglo k temu, da bi se temperatura Zemlje znižala. Podobno zamisel o zasenčenju našega planeta je sicer pred tremi leti že dobila skupina ameriških strokovnjakov, s tremi milijoni evrov pa jo je podprl celo Bill Gates. Predlagali so, da bi v stratosfero, plast ozračja na višini med 15 in 50 kilometri, spustili na milijone ton delcev krede, ki bi tam zgoraj ustvarili neke vrste umetne oblake in tako sončnim žarkom onemogočili, da bi neizprosno udrihali po površini Zemlje. Zamisli so zdaj še niso realizirali, je pa lani tudi ameriška vlada izrazila pripravljenost podpreti projekt, ki bi ustvaril nekaj, kar bi zablokiralo sončne žarke, preden bi ti dosegli površje planeta.
Zgolj za izdelavo prototipa bi potrebovali okrog 20 milijonov evrov. » DA BI TAKŠNO MEGALOMANSKO NAPRAVO SPLOH SPRAVILI V VESOLJE, BI BILO ZELO DRAGO IN ZAPLETENO.