S kapljanjem in polivanj
Likovna umetnica Danila Krpič se predstavlja na samostojni razstavi v Prlekiji
LOGAROVCI V okviru praznovanja nedavnega kulturnega praznika je v Galeriji Art Jurak v Logarovcih potekalo odprtje zanimive samostojne likovne razstave murskosoboške umetnice Danile Krpič z naslovom To
»kar vidite je slika. V navzočnosti ljubiteljev likovne umetnosti je avtorico predstavila moderatorka Tatjana Mijatovič, slavnostni govornik pa je bil Dejan Karba, oba sta člana domačega Društva 29a. Danila Krpič, rojena leta 1955, je ljubiteljska slikarka, ki ustvarja že skoraj 30 let. Slikarsko se je izobraževala v likovnih delavnicah akademskih slikarjev Mirka Rajnarja, Saše Bezjak, Dušana Fišerja in drugih. Danes slika predvsem z akrili na platno, saj ji ti omogočajo hitro ustvarjanje in hkrati nanašanje barve v več plasteh. »Razvila je tehniko kapljanja in polivanja, pri kateri so potrebne močna koncentracija, hitre in prepričljive odločitve, pri katerih ni poti nazaj. Kljub abstrakciji velikokrat lahko v sliki uzremo realnost, predvsem zaradi barv, ritma in tudi kompozicije,« je njeno delo ocenila akademska slikarka Saša Bezjak. Krpičeva pravi, da na njeno ustvarjalnost vpliva več stvari, predvsem tiste, ki jo vznemirijo ali navdušijo. Velikokrat je to narava. V zadnjem času se ukvarja predvsem s strukturami v naravi ter raziskovanjem barv in tekstur v predmetih, ki jih je načel zob časa. Takšna je tudi tema tokrat razstavljenih slik. »Nenavadna naslovna slika
To kar vidite je slika je nastala na eni izmed delavnic Dušana Fišerja na temo besede kot podobe predmetov. Med intenzivnim enotedenskim delom me je raziskovanje pripeljalo do mojstra likovnih ugank Reneja Magritta in njegove znane slike To ni pipa,« je dejala avtorica, ki je Magritta tudi citirala: »Ta slavna pipa, koliko ljudi me je pograjalo zaradi nje! Toda, ali bi jo lahko kadil? Ne, ker gre zgolj za upodobitev pipe, mar ne? Zatorej, če bi na svojo sliko zapisal To je pipa, bi bila laž.« Danila Krpič je medtem naslikala prometno tablo, na kateri je običajno krajevni napis. »Nekaj takih slik že imam od prej, denimo München, Prepovedano zavijanje v desno in druge, ki pa niso table, ampak, po Magrittu, samo slike, zato sem tudi uporabila ta napis. Namenoma sem izpustila ločila in jih kot odmev na sliko preselila na manjši objekt. Ko sem pripravljala to razstavo, se mi je zazdelo,
MED INTENZIVNIM ENOTEDENSKIM DELOM ME JE RAZISKOVANJE PRIPELJALO DO MOJSTRA LIKOVNIH UGANK.