Konec zlate dobe?
Zadnjih nekaj let smo bili priča trendu razcveta televizije. Tudi številna velika imena Hollywooda oziroma velikega platna so namesto celovečernih filmov v zadnjih letih raje snemala televizijske serije. Televizija se je namreč precej bolje prilagodila digitalni dobi kot kinematografi, saj je splet učinkovito vkomponirala v svoj poslovni model – TV spletne platforme, kot je Netflix, so postale mednarodne korporacije in največji producent TV-serij. Netflix ima danes po svetu več kot 260 milijonov naročnikov, kar po nekaterih ocenah pomeni, da ima več kot milijardo gledalk in gledalcev, na drugem mestu je Amazon Prime z več kot 200 milijoni naročnikov, sledi Disney+ z okoli 150 milijoni naročnikov, HBO Max s slabimi 100 milijoni, nato Paramount+ z dobrimi 60 milijoni naročnikov, Hulu s slabimi 50 milijoni, in tako dalje ... Applova televizija je šele na 9. mestu z okoli 25 milijoni naročnikov.
Tako imenovana nova zlata doba televizije je sprožila hiperprodukcijo številnih vsebin, ponudba pravzaprav še nikoli v zgodovini ni bila tako široka. Slednje je spodbudilo tudi konkurenčnost in prisililo klasične televizijske postaje v modernizacijo. Tako ima danes domala že vsaka televizija, tudi javna, svojo spletno videoknjižnico in številne opcije, ki so jih popularizirale njihove spletne konkurentke. Za ponudnike TV-vsebine je bilo obetavno predvsem to, da so bili uporabniki in uporabnice pripravljeni za storitve tudi plačati – na spletu je namreč do tedaj večinoma veljalo prepričanje, da ljudje za internetne vsebine ne želijo plačevati in raje obiskujejo brezplačne (denimo tiktok in youtube). V glavah ljudi se je nekaj premaknilo, saj je bilo dobrih serij na plačljivih platformah enostavno preveč, da bi jih lahko spregledali ali zamudili. Na piratskih straneh pa so bili na voljo nižjekakovostni posnetki, ki so prinašali tudi viruse. Kar naenkrat uporabnikom spet ni bilo več težko na mesec odšteti nekaj evrov (ali nekaj deset, če ste postali naročnik več platform) za TV-vsebine.
A kot kaže, se morda zdaj ta »nova zlata doba« televizije končuje. Število izvirnih serij namreč prvič po dolgih letih upada. Tako kaže statistika oziroma meritev, ki jo že več kot dve desetletji opravlja TV-kanal FX. Najnovejše izsledke, ki kažejo, da gre za največji upad krivulje v zadnjih 15 letih, je predstavil direktor omenjene televizije John Landgraf, in sicer na novinarski konferenci Združenja televizijskih kritikov. V letu 2023 so na ameriški televiziji in pretočnih platformah predvajali 516 izvirnih serij, kar je 14 odstotkov manj kot leto prej. Tako velikega padca še ni bilo, odkar FX vodi evidenco. V rekordnem letu 2022 je bilo posnetih denimo 600 serij. Pri tem pa so vlogo odigrale tudi dvojna stavka igralskega in režijskega sektorja v Hollywoodu ter nekatere ključne spremembe ponudnikov pretočnih vsebin.
Landgraf je poudaril, da je bila nekoč prioriteta industrije kvantiteta ne glede na ceno, zdaj pa je dobiček. Zanimiv je morda tudi podatek, da so številne nove serije, ki so na spored prišle šele lani, torej leta 2023, nastajale že kar nekaj časa prej. Direktor FX je sicer že dlje prerokoval konec zlate dobe televizije, saj je že leta 2016 dejal, da bo »to ali naslednje leto predstavljalo vrhunec televizije«, nato pa je napovedal padec. Pri tem sicer ni predvidel razcveta ponudbe pretočnih platform. Tokrat se je popravil in dejal, da je bil vrhunec TV-produkcije lani, saj se število gledalcev novih televizij ne povečuje več, temveč se drobi med različne ponudnike, ponekod pa celo upada. Ali smo res priča (ponovnemu) koncu zlate dobe televizije, bo pokazal čas.
Statistika kaže, da število izvirnih serij prvič po dolgih letih upada. V rekordnem letu 2022 je bilo denimo posnetih 600 serij.